Če je pristojna komisija sodišča pritožbi ugodila, bo primer sedaj obravnaval veliki senat sodišča. Visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec je danes za STA dejal, da ne vidi razloga, da primera ne bi obravnaval veliki senat.
Sodišče je na prvi stopnji v sodbi 6. novembra lani državi naložilo, da mora sprejeti ukrepe za poplačilo deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, Slovenija pa se je na razsodbo pritožila.
Kdaj bi lahko veliki senat začel obravnavno, še ni znano, lahko pa obravnava primera traja tudi več let.
Sodišče je v tožbi treh državljanov BiH proti Sloveniji, Srbiji, BiH, Hrvaški in Makedoniji novembra lani razsodilo proti Sloveniji in Srbiji. Glede Slovenije je razsodilo, da dejstvo, da slovenska vlada varčevalcem LB v Sarajevu ni omogočila dostopa do deviznih vlog, predstavlja sistemski problem. Enako je ugotovila glede Srbije v primeru varčevalca podružnice beograjske Investbanke v Tuzli.
S šestimi glasovi proti enemu je odločilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog pri LB tako dva tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.
Slovenija, ki je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju, vztraja, da je treba vprašanje rešiti v okviru nasledstva, kot to določa tudi sporazum o nasledstvu iz leta 2001.
