Skupni sestanek, ki morda ne bo zadnji, je korak naprej v reševanju spora, saj sta se pol leta o njem pogovarjala le Arhar in Rogić, ki sta ju državi imenovali poleti. Prisotnost zunanjih ministrov, ki sta se izključno na temo LB prvič srečala pretekli teden v Bruslju, daje dodaten poudarek iskanju rešitve. Že res, da sta Arhar in Rogić, ki problematiko poznata izredno dobro, na štirih dosedanjih srečanjih gotovo dobro pretresla številke in mogoče rešitve, ki sta prek obeh vlad končali na njuni mizi. Toda končna odločitev bo v vsakem primeru politična.
Mudi se iz veliko razlogov
Z rešitvijo se mudi iz več razlogov. Prvi je, da Slovenija začetek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU pogojuje z umikom pooblastil hrvaškega finančnega ministra dvema bankama za tožbe proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči. Hrvaška pa pravi, da bo pooblastila umaknila le, če bo dosežena kompromisna rešitev o LB. Še bolj se mudi zaradi negotovih notranjepolitičnih razmer v Sloveniji in mogočih predčasnih volitev ali celo manj verjetnega, a mogočega referenduma o vstopu Hrvaške o EU. Predvideni datum njenega vstopa je 1. julij. Kot so pokazali dogodki ob sprejemanju arbitražnega sporazuma, pa ni nemogoče, da bi se morebitni dogovor Pusićeve in Erjavca zatikal v slovenskem notranjepolitičnem kolesju.
O možnih rešitvah je nekaj ugibanj in izjav. Pusićeva je dejala, da so na mizi štirje predlogi. Hrvaški tisk je omenjal, da bi Slovenija Hrvaški plačala 278,7 milijona evrov, kolikor so znašale vloge varčevalcev LB Zagreb, ki jih je Hrvaška poplačala. Uradni Zagreb naj bi se v zameno odrekel obrestim, ki naj bi znašale dobrih štiristo milijonov evrov. Erjavec je na drugi strani dejal, da Slovenija ne bo nič plačala Hrvaški. Omenil je možnost poravnave terjatev, ki jih ima LB Zagreb do kreditiranih hrvaških podjetij, in izplačanih sredstev varčevalcem.
Pritožba Slovenije v Strasbourgu
Vprašanje LB je aktualno tudi v Bosni in Hercegovini. Slovensko državno pravobranilstvo je včeraj na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložilo zahtevo za ponovno obravnavo zadeve, v kateri je sodišče novembra lani Sloveniji naložilo sprejem ukrepov za poplačilo več kot osem tisoč varčevalcev LB Sarajevo. Slovenija trdi, da gre za problematiko, ki jo je treba rešiti v okviru nasledstva SFRJ, da je v razsodbi napačna ugotovitev, da so devize iz banke »najverjetneje« končale v Sloveniji, in da bi morala BiH tako kot Slovenija poplačati vse varčevalce na svojem ozemlju. Če bo zahtevi po ponovni obravnavi ugodeno, lahko postopek pred sedemnajstčlanskim velikim senatom traja od pol leta do nekaj let.
