V torek bosta hrvaški premier in zunanja ministrica, Zoran Milanović in Vesna Pusić, obiskala Ljubljano in se udeležila ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo v državnem zboru. To bo tudi priložnost za prvi neposredni stik obeh vlad po menjavi na čelu slovenske. Pot k ratifikaciji se je odprla s potrditvijo memoranduma o vprašanju Ljubljanske banke ta mesec. Dokument so politiki obeh držav in v Evropi pozdravili, saj je vsaj za nekaj časa spravil vprašanje LB z aktualnega dnevnega reda in odpravil grožnjo slovenske blokade vstopa Hrvaške v EU.
Do kdaj mirovanje tožb?
Memorandum med drugim določa, da bo Hrvaška zagotovila mirovanje tožb dveh hrvaških bank proti NLB in LB na hrvaških sodiščih za sredstva (270 milijonov evrov), s katerimi je hrvaška država izplačala dve tretjini nekdanjih varčevalcev glavne podružnice LB Zagreb. Tožbe morajo mirovati v času iskanja rešitve, in sicer v okviru pogajanj o sukcesiji SFRJ. Hrvaška vlada bo mirovanje očitno dosegla prek političnega vpliva na banki v večinski italijanski lasti, ki jo je pooblastila za tožbe. Banki naj bi tako predlagali mirovanje teh tožb, kar omogoča hrvaški zakon o pravdnem postopku. Vendar ta omogoča mirovanje le za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja za še eno leto, nato pa sodišče avtomatično nadaljuje obravnavo. Ker ni veliko optimizma, da bi vprašanje jamstev za prenesene devizne vloge petih držav naslednic lahko rešili v dveh letih, je vprašanje, kaj bi se zgodilo potem. Eden od poznavalcev problematike, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da bo Hrvaška vmes verjetno morala spremeniti zakon, da bo omogočal nadaljnje mirovanje postopkov, saj bi Slovenija v primeru, da bi se nadaljevali, glasno reagirala in postavila pod vprašaj hrvaško spoštovanje mednarodnih pogodb. Memorandum sam je ocenil za »čuden dokument«, ki zahteva preveč naknadnih tolmačenj. Drug strokovnjak meni, da ni mogoče vedeti, kako bo Hrvaška ravnala čez dve leti, sploh če bi se vmes zamenjala vlada. Dejal je, da besedilo memoranduma odpira več dilem in da »se vsi obnašamo, kot da je cesar oblečen, v resnici pa je gol«.
Za zdaj tudi ni znano, kako natančno bo mirovanje postopkov doseženo v praksi. Prevladujoča ocena je, da bosta hrvaški banki na vsaki posamični obravnavi za vsako od približno sedemnajstih tožb proti LB in NLB sodišču predlagali enoletno mirovanje. S tem se bosta morali strinjati tudi slovenski banki, kar je sicer v njunem interesu. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi slovenski banki pred sodiščem zahtevali mirovanje tožb za ves čas iskanja rešitve, kot določa memorandum, ne le za eno leto. Neuradno je ob tem slišati opozorila, da je Hrvaška memorandum v domači pravni red vnesla v obliki mednarodne listine, ne mednarodne pogodbe, kot je to storila Slovenija, listina pa je pod zakonom.
Dvostranskega reševanja ne bo
Na slovenskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da je memorandum »pogodbeni akt, ki obe strani zavezuje k določenemu ravnanju. Slednje morajo upoštevati tudi deležniki na obeh straneh, ki so vključeni v reševanje problematike nasledstvenih vprašanj.« Dodajajo, da vprašanje deviznih varčevalcev LB Zagreb ni dvostransko, ampak gre za multilateralno problematiko, ki je vezana na razpad bivše skupne države. Prav zaradi tega je, kot je dejal eden od poznavalcev, izključeno, da bi rešitev v okviru nasledstvenih pogajanj ločeno iskali le Slovenija in Hrvaška.
Kako bo izvedba mirovanja sodnih postopkov izpeljana v praksi, uradno nismo izvedeli. A bo to verjetno znano kmalu. Naslednji narok na hrvaškem sodišču v eni od tožb proti Ljubljanski banki je razpisan za petek.
