Protikorupcijska komisija poudarja, da primer Gašparja Gašparja Mišiča ni eksces, temveč simptom določenega stanja. »Stanja, v katerem je sistemska in politična korupcija – kot posledica sprege političnih ter drugih ozkih interesnih skupin in elit pri upravljanju velikega dela slovenskega gospodarskega in finančnega sistema – ključno prispevala k moralnemu in gospodarskemu propadu Slovenije, k poglabljanju nezaupanja ljudi v institucije pravne države in demokracijo ter k blokadi gospodarskega razvoja države,« opozarjajo.
Pišejo, da je področje upravljanja družb v večinski lasti države, pa tudi na občinski ravni, v slovenski politični realnosti izpostavljeno izrazitim tveganjem s področja sistemske in politične korupcije ter nasprotja interesov. »Uveljavljanje osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, je skozi celotno zgodovino samostojne države skoraj ničelno,« so zapisali.
Dokončno razburil Alenko Bratušek in razklal koalicijo
V mnogih primerih gre za preživetje
Dodajajo, da danes »v finančnem in gospodarskem krču ne gre več za politični preužitek na škodo javnega interesa, v mnogih primerih gre za preživetje«, zato je »prerivanje okoli tega korita« tudi »bolj očitno in bolj brutalno«. »Metodologija je enaka, le igralci na vrhu se občasno spreminjajo; skoraj brez izjeme so jo in jo še danes uporabljajo v vseh političnih spektrih,« opozarjajo.
V protikorupcijski komisiji spominjajo, da že dalj časa opozarjajo na vse to, vendar pa do vsebinske razprave o rešitvah še nikoli ni prišlo. »Od ustanovitve in pozneje razgradnje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je sicer nesporno imela svoje pomanjkljivosti, ni ne prejšnja ne sedanja vlada storila ali dokončala nobenega dejanskega koraka, ki bi vzpostavil normativni in institucionalni okvir obvladovanja tveganj upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ki so danes že splošno znana,« so ostri.
Mišičevo imenovanje: Resni in malo manj resni odzivi na twitterju
Politično kadrovanje ni kaznivo
Politično kadrovanje v Sloveniji ni kaznivo, temveč je »odraz sistemske in politične korupcije ter izraz nizke stopnje politične in korporacijske kulture, ne pa tudi korupcija v ožjem pomenu besede, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,« pojasnjujejo pri KPK. Dodajajo, da je regulatorni ter institucionalni okvir delovanja v Sloveniji neustrezen in nezadosten ter da velika večina levih ter desnih vlad v zadnjih dvajsetih letih ni pokazala znanja, pripravljenosti ali pa sposobnosti oziroma moči, da bi to spremenila.
Zato nosilce oblasti znova pozivajo, naj se zavejo svoje »zaskrbljujoče nemoči in nezmožnosti preprečiti takšne politično-korporativne kadrovske prakse« ter prevzamejo odgovornost in dolžnost za vzpostavitev ustreznega nadzornega okvirja učinkovitega in transparentnega upravljanja državnega premoženja. »Povedo naj, kdaj in kaj bodo storili, da se bodo stvari izboljšale, da se samoomejijo in izkažejo dovolj zrelosti, odgovornosti in moči, da preprečijo spopade omrežij in prevlado klientelističnih ter ozkih zasebnih interesov nad javnim interesom,« zaključujejo pri KPK.
