»Zelo me je presenetilo, da nadzorni svet Luke Koper ni razmislil o vsebini pisma, ki smo mu ga poslali v petek. Ni neverjetno, da bomo zahtevali sklic skupščine.«
Tako je včeraj prvi mož Soda Tomaž Kuntarič komentiral odločitev nadzornikov Luke Koper, da za novega predsednika uprave imenujejo Gašparja Gašparja Mišiča, še minuli teden državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek. Odločitev članov nadzornega sveta, ki so Mišiča podprli s tesno večino 5:4 – poleg treh predstavnikov zaposlenih in Sabine Mozetič z Mestne občine Koper ga je podprl še prvi nadzornik Luke Dino Klo-bas – je že včeraj zamajala vladno koalicijo.
Pozivi k zamenjavi nadzornikov
V SD, DL in DeSUS so takoj po popoldanskem imenovanju od Soda zahtevali, naj skliče novo skupščino Luke, na kateri bi zamenjali nadzornike, njihovi nasledniki pa bi razrešili Mišiča. »Če ne bo odziva Soda, nadzornikov in vlade, potem v takšni koaliciji nimamo kaj iskati,« je Mišičevo izvolitev komentiral predsednik SD Igor Lukšič, ki je še minuli teden pojasnjeval, da »političnih posledic Mišičevega imenovanja, vsaj kar se tiče SD, ne bo«. »Računam, da Mišičev mandat ne bo dolgo trajal, ker je škodljiv za Luko Koper,« je včeraj dejal predsednik DeSUS Karl Erjavec. Retoriko je precej zaostrila tudi Bratuškova. Če je prejšnji teden zatrjevala, da gre za odločitev nadzornikov Luke, je Mišičevo imenovanje včeraj, ko je postalo gotovo dejstvo in ga tudi njena ostrejša obsodba ni mogla več preprečiti, označila kot »nedopustno«. Žogico je včeraj skušal umiriti le predsednik nadzornega sveta Soda Samo Lozej. Dejal je, da »gre za avtonomno odločitev nadzornikov Luke, za katero odgovarjajo s premoženjem«. Lozej sicer velja za kader iz kroga Zorana Jankovića, ki v Mišičevem imenovanju že minuli teden »ni videl problemov«.
V prihodnjih dneh bodo imeli ključe do morebitnega protinapada države na Luko v rokah štirje nadzorniki, ki včeraj niso podprli Mišiča: Vinko Može, Andrej Godec, Jordan Kocjančič in Nikolaj Abrahamsberg. Ti bi namreč lahko s skupinskim odstopom tako rekoč blokirali delo nadzornega sveta Luke, v katerem bi v tem primeru večino imeli trije predstavniki zaposlenih. To bi Sod prisililo v sklic skupščine in mu odprlo manevrski prostor za morebitne druge ukrepe, na primer vložitev odškodninske tožbe zoper preostanek nadzornega sveta v višini odpravnine, ki bi jo zaradi podpisa pogodbe o zaposlitvi ob poznejši razrešitvi dobil Mišič. Spomnimo, Sod je nadzornikom Luke že v petek pri izbiri predsednika uprave »izrazil pomembna pričakovanja /.../ v smeri najvišje stopnje odgovornosti in skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika«.
Dvojna igra Dina Klobasa
Mišičevo imenovanje so sicer včeraj posredno omogočili tudi omenjeni štirje nadzorniki. Po statutu Luke morata biti namreč na sejah nadzornega sveta pri odločanju o predsedniku uprave navzoči vsaj dve tretjini, torej šest članov. Če Može, Godec, Kocjančič in Abrahamsberg včeraj ne bi prišli v Koper, imenovanja Mišiča ne bi bilo. To pa bržčas dokazuje, da je nadzornike z dvojno igro zavedel njihov predsednik Dino Klobas. Po naših informacijah jim je namreč še v začetku seje zatrdil, da Mišič nima njegove podpore. Na samo sejo pa je kot kandidata pripeljal celo predsednika uprave Intereurope Ernesta Gortana. Z njim so nadzorniki opravili pogovor, a pri glasovanju ni prišel na vrsto, saj je že pred tem pet glasov dobil Mišič.
Da je Klobas že nekaj dni pripravljal teren za Mišičevo imenovanje, nakazuje več dogodkov. Po tem, ko se je njegovo ime več dni omenjalo v krogu Mišičevih podpornikov, je Klobas v petek ploščo obrnil. Ko je Mišiču hrbet pod pritiskom DeSUS obrnil Abrahamsberg, je Klobas najprej zatrdil, da imenovanja s tesno večino ne bo. Konec tedna mu je nato očitno o kandidaturi uspelo prepričati Gortana, ki je sodelovanje v postopku izbire sprva zavrnil. Še nekaj ur pred sejo so začele krožiti neuradne informacije, da Mišič zagotovo ne bo imenovan.
A do preobrata je na seji, ki se je začela ob enajsti uri, prišlo okoli dveh popoldne, torej po tem, ko so nadzorniki opravili pogovor z Gortanom. Takrat je Klobas že razkril karte in nadzornikom razkril, da je zanj najprimernejši kandidat Mišič. Daljšo razpravo je končalo glasovanje, kjer je bil ključen vrstni red kandidatov. Za čuda nadzorniki niso najprej glasovali o Gortanu, ampak o aktualnem predsedniku uprave Bojanu Branku, nakar je na vrsto prišel Mišič. »Mišič nima niti 0,1 odstotka kompetenc, kot jih ima Gortan,« je včeraj dejal nekdanji prvi nadzornik Luke Koper Janez Požar.
78-milijonska naložba v Mišičevih rokah
Kaj je Klobasa torej prepričalo, da je glas namenil Mišiču? »Ne bi govoril o podrobnostih. Odločili smo se skupaj,« je dejal po seji in pojasnil še, da za svoj glas ni dobil ničesar. A razplet dogodkov zelo verjetno dokazuje, da je bil položaj v Luki za Mišiča rezerviran že od samega začetka spornega postopka izbire. Ta je vključeval le tri kandidate, ki so povabilo sprejeli, pri čemer ni jasno, kakšni so bili sploh kriteriji, ki so jih nadzorniki postavili. Za primerjavo: lanski razpis za predsednika uprave Luke je od kandidatov zahteval najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih na področju pristaniške ali sorodne prometno-logistične dejavnosti, ki jih Mišič nima.
Vse to ob dejstvu, da so Mišiča za prvega moža Luke, ki je več let plačevala ceno spornih poslov nekdanjega predsednika uprave Roberta Časarja, podprli predstavniki zaposlenih, namiguje na vezano trgovino, ki jo bodo bržčas razkrili že prihodnji meseci. Že v zadnjih dneh je bilo tako mogoče slišati špekulacije, da bi lahko Luka umaknila odškodninsko tožbo proti predstavniku zaposlenih v nadzornem svetu Nebojši Topiću, ki je kot nadzornik potrjeval sporne posle Časarjeve uprave. Spomniti velja še na nedavno odločitev koprskega sodišča, ki je stavko iz leta 2011 razglasilo kot nezakonito. To Luki daje možnost za vlaganje novih tožb proti sindikalistom, o čemer bo odločal prav Mišič.
Mišič, ki je z nalogo »Določanje položaja ladje« na fakulteti za pomorstvo in promet diplomiral leta 2011, vodenje Luke Koper prevzema ravno v času, ko se družba pripravlja na enega najobsežnejših investicijskih ciklov v svoji zgodovini. V ospredju bo kar 78-milijonska naložba v podaljšanje prvega pomola, ki bi letno zmogljivost kontejnerskega terminala s 720.000 povečala na 950.000 kontejnerjev. Poleg poglabljanja morskega dna projekt med drugim predvideva gradnjo dodatnih stotih metrov operativne obale, gradnjo skladiščnih in manipulativnih površin ter dodatno železniško infrastrukturo.
Luko bremenijo Časarjevi dolgovi
Kako bo Luka Koper financirala naložbo, za zdaj ni natančno znano, saj v družbi podrobnejših načrtov še niso javno objavili. Eno največjih bremen Luke Koper pa je prav visok finančni dolg. V zadnjih štirih letih so se finančne obveznosti sicer res znižale za kar okoli 65 milijonov evrov, vendar pa je imela Skupina Luka Koper konec junija še vedno za kar 170 milijonov evrov finančnih obveznosti. Praktično celoten finančni dolg izvira iz časa, ko je Luko Koper vodil Robert Časar. Zadnji dve upravi (vodila sta ju Brank in Gregor Veselko) pa sta se morali tako velik del časa ukvarjati prav s sanacijo različnih nasedlih naložb nekdanje uprave.
Predvsem po zaslugi večjega pretovora kontejnerjev so se prihodki Skupine Luka Koper v prvi polovici leta zvišali za tri odstotke, medtem ko je padec pretovora avtomobilov znašal tri odstotke, pretovor tekočega tovora pa kar 16 odstotkov. Kljub nekoliko višjim prihodkom pa se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo znižal za odstotek, na slabih 25 milijonov evrov, kar je v veliki meri posledica višjih stroškov dela in storitev. Toda zaradi bistveno nižjih finančnih odhodkov in nižje davčne obremenitve se je čisti dobiček Skupine Luka Koper na medletni ravni zvišal za kar četrtino, na 7,9 milijona evrov. Samo po zaslugi nižjega davka iz dobička je Skupina Luka Koper v prvi polovici letošnjega leta privarčevala skoraj milijon evrov, prav toliko prihranka pa je prišlo tudi iz naslova nižjega stroška za plačilo obresti.
