Zaposlovanje športnikov v javni upravi je večno občutljiva tema v slovenskem športu. Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki razvršča športnike in športne panoge v razrede, si prizadeva, da bi bilo teh zaposlitev na treh pristojnih ministrstvih – za obrambo (vojska), notranje zadeve (policija) in finance (carinska uprava) – čim več. Včeraj je bil narejen pomemben korak, ki naj bi športnikom zagotavljal 115 delovnih mest. »Po včerajšnjem premiku v pravo smer je naš cilj, da bi vlada na eni prihodnjih sej sprejela sklep, s katerim se število športnikov v javni upravi ne bi zmanjševalo,« je dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja na direktoratu za šport Edvard Kolar.
Če so bili prizori najvišjih politikov in drugih pomembnežev v zadnjih dneh v Celju, kjer je na evropskem prvenstvu igrala slovenska košarkarska reprezentanca, nekaj običajnega, je bilo včeraj veliko vplivnih političnih obrazov videti tudi v Ljubljani. Pa ne v Stožicah, kjer bo Slovenija v nadaljevanju domačega EP skušala prekiniti niz porazov. V hotelu Union se je zbrala četverica slovenskih ministrov, poleg njih pa je bil predsednik OKS Janez Kocijančič. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, minister za notranje zadeve Gregor Virant, minister za obrambo Roman Jakič in minister za finance Uroš Čufer so podpisali sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev v javni upravi.
»Privilegirane« športne panoge
Prvi sporazum o zaposlovanju športnikov v javni upravi je bil sprejet leta 1996, dopolnjen pa pred štirimi leti. Včerajšnji podpis bo veljal do preklica oziroma novega podpisa. Trenutno sta v slovenski javni upravi zaposlena 102 športnika in trenerja (64 v Slovenski vojski, 30 v policiji in 12 v carini). »Če je na videz prisotnost štirih slovenskih ministrov formalnost, naj dopolnim, da gre pri podpisu za temeljni kamen v mozaiku uspešnosti slovenskega športa. To, da je slovenski šport tako uspešen na največjih tekmovanjih, ni naključje. Je posledica segmentov našega sistema. Sam sem se precej let ukvarjal s politiko. Zato vem, kako se počutijo politiki, ki podpisujejo tako pomembno pogodbo,« je povedal Janez Kocijančič.
V sistemu, ki sicer v Sloveniji deluje že nekaj let, manjka odločnejša in natančnejša hierarhija, da bi neodvisni strokovnjaki na področju športa prepoznali predvsem obetavne športnike, ki bi jim zaposlitev v državni upravi omogočila sredstvo za doseganje vrhunskih rezultatov. To nalogo prevzemajo ministrstva, ki se sicer na podlagi predlogov OKS večkrat odločajo o zaposlitvi tako imenovanih prioritetnih športov. Poimenski pogled na zaposlitev športnikov v javni upravi razkriva, katere športne panoge imajo prednost. To so športi, v katerih se uporablja puška (strelstvo in biatlon imata skupno 12 zaposlenih), borilni športi v podobi juda (11) in vodni športi (kajak in kanu, jadranje, plavanje in veslanje imajo skupno kar 27 zaposlenih športnikov). Našteti športi imajo torej trenutno kar polovico zaposlitev v javni upravi, kar je nesorazmerno s slovenskimi uspehi na velikih tekmovanjih, ki niso sredozemske igre.
Službe predvsem mladim in obetavnim?
V medijih smo v preteklosti večkrat opozarjali na določena imena, ki kljub uspehom in prepoznavnosti v svetu nimajo zaposlitve, čeprav bi jim okoli 700 evrov neto plače, kolikor znaša mesečni prejemek zaposlenega športnika v javni upravi, prišlo zelo prav. Ena takšnih je 20-letna metalka kladiva Barbara Špiler, ki v svojih starostnih kategorijah pobira kolajne na največjih tekmovanjih, do preboja v svetovni vrh pa ji manjka še precej dela.
»Dejstvo je, da se tudi v tej sezoni ni zgodilo nič konkretnega glede Barbarine zaposlitve. Barbara dobiva sredstva od Atletske zveze Slovenije in nekaterih zvestih lokalnih sponzorjev, ves denar pa vlaga v svoje priprave. Sicer jo preživljajo starši. Nujno bi potrebovala socialno varnost in nekaj prejemkov iz zaposlitve v državni upravi. Prepričan sem, da ima predvsem Olimpijski komite Slovenije možnost vpliva pri vrstnem redu zaposlitve športnikov,« pravi eden največjih slovenskih trenerskih strokovnjakov Vladimir Kevo, ki je do naslova olimpijskega in svetovnega prvaka pripeljal že Primoža Kozmusa. »Nisem kompetenten za to, da bi lahko ocenjeval, kdo izmed športnikov si zasluži zaposlitev v državni upravi in kdo ne. Prepričan pa sem, da je služba v državni upravi pomembnejša za obetavnega športnika pri 20 letih kot uveljavljenega pri 30 letih,« je nadaljeval Kevo in sklenil: »Lahko bi se kaj naučili tudi od srbskega modela, ki bolje vrednoti tudi trenerje. Navsezadnje smo prav trenerji tisti, ki športnike z znanjem popeljemo do uspehov. Res je, da imajo nekateri trenerji možnost zaposlitve. A to so zaposlitve za krajše obdobje, zato pridejo v poštev predvsem mlajši trenerji, ki še nimajo zaposlitve. Kako naj denimo sam pri 45 letih zapustim stabilno delovno mesto in se odločim za zaposlitev za določen čas?«
Na včerajšnji seji izvršnega odbora OKS je bil govor tudi o prednostni listi zaposlovanja športnikov. Ta naj bi vsebovala več kriterijev, na podlagi katerih naj bi zaposlovali športnike in trenerje tudi iz drugih športov.
