Šik pojasnjuje, da težko govorimo o splošnih gibanjih, saj so kupci različni. »Cena je za določene artikle nižja v Italiji, za druge v Sloveniji. Imamo tudi različne tipe kupcev. Eni gledajo predvsem na cenovno ugodno izbiro, drugi pa na široko ponudbo in kakovost,« pravi. Italijanske oblasti so se ukvarjale tudi z vprašanjem, kako doma zadržati kupce, ki prihajajo v Slovenijo kupovat bencin. Šik pravi, da lahko o tem samo razmišljajo, da pa je v Evropski uniji s skupnim trgom omejevanje težko izvedljivo. To potrjuje obisk bencinskih črpalk v Goriških brdih, kjer so nedavno zaradi dolgih čakalnih vrst po 18 letih znova odprli bencinsko črpalko v Golem Brdu. V pričakovanju večjega obiska z italijanske strani pa naj bi že vsaj trije ponudniki razmišljali, kako poleg servisa postaviti še mesnico. »Prihajajo po bencin in po meso,« pritrjuje Erna Peloz iz znanega goriškega mesnopredelovalnega podjetja Peloz, ki ima ob meji več mesnic. »Prihajajo, ker je meso kakovostnejše in tudi cena je pri nas za tiste kose mesa, ki jih Italijani radi kupujejo, denimo rostbif, nižja,« pravi. A dodaja, da se tudi Italijanom pozna, da jih je doletela kriza, prihajajo redkeje kot pred leti in porabijo manj. Redkeje italijanski gostje zahajajo tudi v naše srednjecenovne gostilne in restavracije, ki so prej dolga leta živela na njihov račun.
Tudi Šik opaža, da Italijane v slovenske supermarkete in druge trgovine privabljajo mesni in mlečni izdelki, ki naj bi bili pri nas kakovostnejši in cenejši. Koliko pa kupujemo Slovenci v Italiji, je ta za nas še cilj družinskih sobotnih nakupovanj? »Vrste vidim v nekaterih tržaških supermarketih s sadjem in zelenjavo. Ta je pri nas bistveno bolj kakovostna. Pa tu ne mislim na preprodajalce, ampak končne uporabnike. Sem prihajajo celo Ljubljančani, Slovence zanimajo tudi delikatesni izdelki, denimo siri. Ni pa več tistega velikega zanimanja za oblačila. Tudi zaradi tega je v Trstu zelo velika kriza,« pravi Šik. Med pregovorno bolšjimi izdelki, narejenimi za zahodni trg, pa se Slovenci radi v Italijo odpravimo tudi po pralne praške, kakavove namaze in kavo. »Uvažanje« ploščic in drugega gradbenega materiala pa je zgolj le še zabaven spomin na nekdanje obmejne čase.
