Uvodoma si je Grilc zastavil vprašanje, ali se nam je danes treba bati za slovansko identiteto in kaj ta sploh pomeni. Samim nam je po njegovih besedah jasno, kaj je slovanska duša, vprašanje pa je, ali nas drugi prepoznajo kot skupnost z identiteto. To je tudi eden od namenov Foruma slovanskih kultur - "da bi nas povezal in izpostavil v tem, kar nam je skupnega".
"Šibkost našega sveta je zgodovinska sprtost, razdrobljenost. Še pisave nimamo enake, da bi Cirila in Metoda vsi v enaki meri sprejeli za simbolna utemeljitelja," je dejal Grilc in dodal, da k sreči živimo v dobi, ko se ponovno dogaja pomembna, tokrat digitalna revolucija. Tako kot sta svet spremenila najprej izum pisave in nato še tisk, bo po njegovem prepričanju tudi digitalizacija sveta dolgoročno vplivala na oblikovanje skupinskih identitet.
Skrajni čas, da se kdo loti digitalizacije in digitalne povezanosti slovanskih kultur
Nove komunikacijske tehnologije po njegovih besedah predstavljajo na eni strani grožnjo tradicionalnim identitetam, pametni pa jih že uporabljajo za krepitev lastne. Zato je skrajni čas, da se kdo loti digitalizacije in digitalne povezanosti slovanskih kultur, je dejal in spomnil, da je forum v tej smeri naredil dober prvi korak, ki pa je potem žal zastal.
Direktorica Foruma slovanskih kultur Andreja Rihter je v svojem nagovoru 1150. obletnico začetkov slovanske pismenosti izpostavila kot velik razlog za slavje. Jubilej je po njenih besedah dokaz mentalne moči naše duhovne kulture in obenem vzpodbuda k razmisleku o kulturni kondiciji danes, v obdobju digitalizacije, multikulturalizma in pluralizma, pa tudi vedno večje negotovosti, izzivov, nalog in odgovornosti.
Zato Rihterjeva pozdravlja idejo, da bodo na današnjem srečanju posebno pozornost posvetili prav kulturnim trendom ter položaju slovanskih narodov v evropskih in globalizacijskih integracijskih tokovih skozi prizmo novih komunikacijskih tehnologij.
