Državni zbor (DZ) je v torek zvečer s 47 glasovi proti 35 najprej zavrnil amandma opozicijskih strank SDS, SLS in NSi, naj vlada ne poviša davka na dodano vrednost (DDV), nato je z 49 glasovi proti 32 potrdil novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, ki je uzakonila dvig DDV. V obeh primerih so po šest glasov prispevali tudi poslanci Državljanske liste (DL, proti povišanju DDV je glasoval le Marko Pavlišič), zaradi česar je finančni minister v Janševi vladi Janez Šušteršič včeraj postavil piko na i in izstopil iz DL, katere ustanovni član je bil in do marca letos tudi njen podpredsednik.

DL: 59 jih je odšlo, 109 prišlo

»Dvig DDV je bil nepotreben, za vpis fiskalnega pravila z letnico uveljavitve 2015 bi glasoval, izstopa iz DL pa ne komentiram dodatno,« nam je včeraj v telegrafskem slogu iz tujine sporočil Šušteršič, 59. član stranke Gregorja Viranta, ki so od začetka tega leta izstopili iz nje. V tem času se je DL, ki se je ob ustanovitvi imenovala DL Gregorja Viranta, na novo pridružilo 109 članov.

»Če bi bila Državljanska lista še vedno Državljanska lista Gregorja Viranta, bi takoj izstopil tudi iz stranke. Predsednikovo odločitev, da v koalicijski pogodbi podpre rešitev, ki sem jim izrecno nasprotoval, razumem kot nezaupnico svojemu delu. Toda pogovori s številnimi člani stranke in razprava v svetu, kjer 9 od 22 glasujočih ni podprlo vstopa v koalicijo, kažejo, da pri razočaranju nad zadnjimi odločitvami nisem osamljen. Zaradi ljudi, s katerimi še vedno delimo vrednote, ki so nas pred letom in pol spodbudile za sodelovanje na volitvah, danes še ostajam član Državljanske liste,« je 13. marca letos Šušteršič zapisal v odstopni izjavi s položaja podpredsednika DL. Za odstop s funkcije se je takrat odločil zaradi vstopa stranke v vlado Alenke Bratušek, za včerajšnji izstop iz DL pa zaradi dviga DDV, ki si ga je ta izbrala za svoj svoj ključni protikrizni ukrep.

Fiskalno pravilo in referendum se vračata v DZ

Rihard Braniselj, vodja poslanske skupine DL, nam je priznal, da občutek ob tem, ko stranko zapuščajo njeni ustanovni člani, ni dober, a kljub temu Šušteršičev izstop za stranko ni bil pretirano presenečenje, »saj se je DL odločila za sodelovanje v vladi Alenke Bratušek, ki mu je Šušteršič nasprotoval«. Glede dviga DDV, s katerim se Šušteršič ne strinja (prav tako ne poslanec Pavlišič, ki je o tem na svojem blogu 21. maja med drugim zapisal: »Danes smo obravnavali spremembo zakonodaje, ki povečuje RTV-prispevek in dviga DDV. Osebno imam s tema idejama problem. Stranka in koalicija, ki jima pripadam, se tu ne strinjata z mano. Oziroma jaz ne z njima.), pa Braniselj pravi, da to za DL ni bila nikoli tabu tema.«

»Ko smo bili v Janševi vladi, je ta nameravala DDV za nekatere izdelke in storitve z 8,5 povišati na 20 odstotkov. Sprejela je tudi Zujf, v katerem je dvig DDV vpisan za primer, če je javnofinančni primanjkljaj višji od treh odstotkov BDP. To pomeni, da bi morali višji DDV uveljaviti v vsakem primeru; namesto na začetku leta 2014 bomo to storili šest mesecev prej,« ugotavlja Rihard Braniselj in pričakuje, da se bodo vse parlamentarne stranke na nocojšnjem že tretjem sestanku pri predsednici vlade Alenki Bratušek naposled poenotile vsaj o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in o ustavnih spremembah referendumske ureditve, s katerimi bi državljanom odvzeli pravico, da na referendumih odločajo o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu o izvrševanju proračuna. Nekateri pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bi s tem referendume v resnici prepovedali, takšni spremembi ustave ostro nasprotujejo tudi številne nevladne organizacije.

Jutri dve izredni seji?

Državni zbor bo jutri nadaljeval že dvakrat prekinjeno izredno sejo o fiskalnem pravilu in najverjetneje še isti dan na drugi izredni seji odločal tudi o spremembah ustave, ki se nanašajo na zakonodajni referendum.

Za obe ustavni spremembi mora glasovati vsaj 60 poslancev. Zadnje preštevanje nakazuje, da naj tega praga pri referendumski zakonodaji ne bi bilo težko doseči, uspeh vpisa fiskalnega pravila v ustavo z letnico uveljavitve 2015 pa je odvisen predvsem od največje parlamentarne stranke Pozitivne Slovenije, ki jo vodi premierka Alenka Bratušek in ima 27 poslancev. Nekateri med njimi so pod močnim vplivom odstopljenega predsednika Zorana Jankovića, ki vpisu fiskalnega pravila v ustavo nasprotuje, zato se je Bratuškova s poslanci PS po naših informacijah sestala v torek pozno zvečer v DZ (med odločanjem o dvigu DDV), da bi jih prepričala, naj glasujejo za vpis. V izvedbenem zakonu o fiskalnem pravilu, ki ga mora DZ (prav tako z ustavno večino) sprejeti v pol leta, bi namreč natančneje opredelili, do kdaj mora Slovenija uravnotežiti svoje javne finance. Pri tem naj bi šla vladi na roko včerajšnja napoved evropske komisije, da namerava Sloveniji za dve leti podaljšati rok, do katerega mora uskladiti javnofinančni primanjkljaj z maastrichtsko mejo, ki je tri odstotke BDP.