Davčna uprava RS (Durs) je neplačnike davkov pozvala, da najpozneje do danes poravnajo svoje davčne obveznosti. V skladu z zakonom o davčnem postopku bo namreč 15. aprila prvič javno objavila seznam zavezancev, ki zamujajo s predložitvijo obračunov davčnega odtegljaja za izplačilo januarske plače, ter davčnih dolžnikov z več kot 5000 evri dolga, starejšega od 90 dni. Seznam bo vseboval ime, sedež in poslovni naslov podjetja, davčno številko zavezanca ter osebno ime in datum rojstva lastnika pravne osebe. Pri fizičnih osebah pa bodo javno objavljeni osebno ime oziroma podjetje in datum rojstva.
Davčni dolg se je lani povečal za 128 milijonov evrov
Celotni davčni dolg je po podatkih Dursa na zadnji dan lanskega leta znašal 1,616 milijarde evrov, kar je za 128 milijonov evrov ali 9 odstotkov več kot leta 2011. Aktivnega dolga, kar pomeni, da ga je še mogoče izterjati, je bilo za 1,086 milijarde evrov oziroma za 0,6 odstotka manj kot v enakem obdobju preteklega leta.
V lanskem letu je Durs z davčnimi izvršbami terjal za 1,736 milijarde evrov davčnih obveznosti (30 odstotkov več kot leta 2011), vendar pa je z njimi dejansko izterjal le 544 milijonov evrov (7 odstotkov več kot leto prej). Pri socialnih prispevkih je bilo terjanih 368,8 milijona evrov (80 odstotkov več kot leta 2011) in izterjanih 118,8 milijona evrov ali 16,5 odstotka več kot leta 2011.
Na Dursu pravijo, da je davčni dolg kljub vsako leto večjim aktivnostim zelo težko zmanjševati, saj se mnogo davčnih zavezancev v trenutni gospodarski situaciji spopada z likvidnostnimi težavami. Ker zavezanci na svojih transakcijskih računih nimajo finančnih sredstev, ki bi se jih dalo izterjati, je tudi davčna izvršba v številnih primerih neučinkovita. Na Dursu pojasnjujejo, da v takšnih primerih nadaljujejo postopke davčne izvršbe na drugo, zlasti premično premoženje, vendar pa so takšni postopki dolgotrajnejši.
Po podatkih Ajpesa je imelo februarja več kot 90 dni neporavnane obveznosti 4514 podjetij ter 6033 samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb. Gre za obveznosti ne le do države, ampak tudi med podjetji.
Povprečni dnevni znesek dolga pri pravnih osebah, ki so imele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni, je znašal 706,7 milijona evrov, pri fizičnih osebah pa 144,8 milijona evrov. Za primerjavo naj povemo, da je imelo februarja 2008 neporavnane obveznosti, daljše od petih dni, 2687 podjetij (februarja letos 6972) v skupni višini 89 milijonov evrov, kar je osemkrat manj, kot znaša zdaj.
GZS opozarja na nevarnost javnega linča
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) odločno nasprotujejo objavi seznama davčnih neplačnikov. Po njihovi oceni bi se na seznamu namreč znašla tudi številna podjetja, ki svojih davčnih obveznosti niso poravnala iz objektivnih razlogov, ker sama niso prejela plačila. Ob tem poudarjajo, da je pogosto velik neplačnik tudi država.
GZS opozarja, da lahko takšna javna izpostavitev podjetij povzroči dodatno poslovno škodo in pogosto neupravičen medijski linč, ki bo močno prizadel ne le poslovni ugled teh podjetij, temveč bi lahko privedel tudi do znižanja njihove bonitetne ocene. Prepričani so, da bi morala za izterjavo davkov ter sodno preganjanje davčnih utajevalcev poskrbeti država, saj ji to omogoča že obstoječa zakonodaja. GZS novi vladi tudi predlaga, naj pripravi zakonsko ureditev, ki bi posameznike in podjetja davčno stimulirala za plačevanje davkov, saj naj bi se na ta način zmanjšal interes za izogibanje plačilu.
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je nad »cinizmom« GZS zgrožen. »Delodajalska logika je – znižajte nam davke in prispevke, pa jih bomo plačevali, sicer se nam jih pač ne splača. To je izsiljevanje,« pravi in dodaja, da takšna logika deluje že nekaj desetletij. Pri tem izpostavlja prepolovitev delodajalske višine prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1996, zaradi katere so delodajalci po podatkih finančnega ministrstva med letoma 2000 in 2010 privarčevali 6,2 milijarde evrov, ter zniževanja davka na dobiček in davčnih olajšav, kjer naj bi v istem času prihranili še dodatnih 2,7 milijarde evrov; skupaj torej skoraj 9 milijard evrov. »Kljub temu ogromnemu prihranku imamo vsako leto večji aktivni dolg delodajalcev in sivo ekonomijo, ki po nekaterih ocenah dosega med 17 in 25 odstotki BDP oziroma med 6 in 8,8 milijarde evrov. To je približno toliko, kot znašajo celotni prihodki državnega proračuna za leto 2013, ki naj bi znašal 8,6 milijarde evrov,« ugotavlja Lukič.
Ob nenehnih pripombah delodajalcev na račun nefleksibilne delovne zakonodaje pa Lukič opozarja tudi na veliko fleksibilnost delodajalcev pri njenem izigravanju. V zadnjih letih je namreč močno opazen porast pojava tako imenovanih verižnih podjetnikov, katerih »hobi« je prenos terjatev z enega na drugo podjetje, njegova likvidacija in ponovitev zgodbe z novim podjetjem. »Tako imamo primere delavcev, ki imajo v rokah zamudno sodbo sodišča iz naslova neizplačanih plač, težko več deset tisoč evrov, a brez možnosti realizacije terjatev zaradi 'nelikvidnosti' podjetja,« opozarja. Po Lukičevem mnenju je to verjetno tudi razlog, da se je med letoma 2008 in 2011 število podjetij povečalo s 152.541 na 169.360, medtem ko se je število zaposlenih znižalo s 790.231 na 723.042 ali za več kot 67.000.
