Kot pojasni eden od ustanoviteljev in izvršni direktor Tomaž Bizjak, je bil ReCatalyst leta 2021 uradno ustanovljen kot odcepljeno podjetje Kemijskega inštituta, kjer sta bila zaposlena skupaj z drugim ustanoviteljem dr. Matijem Gatalom. Tam so že pred kakim desetletjem začeli raziskovati vodikove gorivne celice. »Tehnologija ni nova, že pred precej leti jo je Nasa začela vpeljevati v svoje sisteme,« pojasni Bizjak in nadaljuje, da so se v zgodovini pojavljali tako njeni vzponi kot padci, nikoli pa ni prišlo do širšega prevzema te tehnologije, ker realno gledano potrebe niti ni bilo. »Fosilna goriva so dominirala, podnebje nam je tudi nekako služilo, zdaj pa se pojavljajo problemi in iščemo rešitve v obliki zelenih virov energije in energentov, s čimer se soočamo s podnebno krizo in strateškimi energetskimi vprašanji.« Tehnologija bo torej v prihodnje predstavljala pomembno možnost za razogljičenje transporta.
Porabijo manj drage platine
Trg vodikovih tehnologij je leta 2019 precej bolj globalno zaživel z boljšim financiranjem. Takrat je Matija Gatalo vložil prijavo za patent svoje inovacije, s katero lahko učinkoviteje uporabljajo redko in drago platino, ki je v katalizatorju gorivne celice ter v njej pretvarja vodik in kisik v elektriko in vodo kot edini stranski produkt. V procesu proizvodnje oziroma nanašanja platino deloma nadomeščajo z bolj dostopnimi in cenejšimi kovinami, zaradi česar je porabijo okoli 60 odstotkov manj, to pa pomeni okoli 45 odstotkov nižjo ceno končne gorivne celice. »Poleg tega so naši katalizatorji učinkovitejši, torej lahko naredimo učinkovitejšo vodikovo gorivno celico, kar pomeni, da lahko enako moč dosežemo s precej manjšo gorivno celico,« navede Bizjak in pristavi, da to pomeni, da lahko odstranijo del tudi nekaterih drugih komponent, kar lahko dodatno zniža celokupno ceno. S to inovacijo sta soustanovitelja na tekmovanju za rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani pred petimi leti osvojila prvo mesto in se podala na podjetniško pot.
Podjetje tehnologijo testira z več kot dvajsetimi strankami z vsega sveta, s katerimi preverjajo, kakšna struktura produkta bi jim najbolj ustrezala. O imenih ne morejo govoriti, delajo pa z nekaterimi vodilnimi podjetji v svetu, navede Tomaž Bizjak in razloži, da to industrijo rad primerja s farmacevtsko z vidika časovnice. »To, kar raziskujemo danes, bo zrelo za komercializacijo recimo leta 2030. Za neki posel je to precej dolgo, ampak za tak tip podjetja s takimi prebojnimi rešitvami je to normalno. Velika avtomobilska podjetja, ki se odločijo, da bodo začela neki model, morajo biti več kot stoodstotna, da bodo material dobila za ustrezno ceno in bodo stvari delujoče. Avtomobilska industrija je izredno zaprta za kakršna koli tveganja in se šele v zadnjih letih malo bolj premika zaradi izzivov konkurence.« Tehnološka platforma omogoča širitev tudi na druge tipe katalizatorjev, kot je na primer elektroliza za pridobivanje vodika, ter druge podobne materiale, ki se soočajo s potrebo po boljši izrabi dragocenih kovin.
Kmalu v novih prostorih
ReCatalyst ima sedež v Ljubljani, kjer za zdaj še gostuje v prostorih Kemijskega inštituta, poslovno enoto pa ima še v Ajdovščini. Pred kratkim so zaradi širitve poslovanja podpisali pogodbo za preselitev v večje prostore v industrijski coni v Ljubljani, kar je bil svojevrsten izziv, ker pri nas nimamo znanstvenih parkov, ki bi bili pripravljeni brez težav sprejeti tak tip podjetij, ki uporabljajo kemijske procese, kar postavlja vprašanja z vidika okoljskih vplivov in varnosti, opozori Bizjak. V podjetju je zaposlenih deset sodelavcev; trem se je samo v pol leta pridružilo sedem novih. Še s petimi ožjimi zunanjimi sodelavci šteje ekipa skupno petnajst ljudi – visokokvalificiranih kadrov, od kemikov in procesnih inženirjev do inženirjev elektronike in mehatronike ter strojnikov. Po načrtih naj bi se število zaposlenih do leta 2025 ali 2026 povečalo na 20 do 25 sodelavcev, kar je ravno dovolj za delovanje razvojno usmerjenega podjetja, sklene sogovornik.
