Medtem ko se v svetu vse bolj uveljavlja zadružni sistem poslovanja, imamo v Sloveniji obilo težav že pri zagonu ene same industrijske zadruge. Nekdanji delavci Novolesa, ki so na »pogorišču« propadlega lesnega podjetja skupaj z Gozdnim gospodarstvom Novo mesto ustanovili delavsko zadrugo Novi Novoles, želijo obuditi lesno industrijo na Dolenjskem in zaposliti do 130 brezposelnih delavcev podjetja, ki je v stečaju od aprila 2011. Čeprav naj bi že imeli kupce na trgih EU, predvsem v Nemčiji, pa proizvodnje ne morejo zagnati, saj zadrugam sedanja zakonodaja v primerjavi s klasičnimi podjetji ne omogoča enakih ugodnosti.
Ustanovitelji zadruge so se z Delavsko hranilnico namreč že dogovorili za 740.000 evrov sredstev za zagon proizvodnje, vendar hranilnica zahteva državno poroštvo, ki jo v imenu države lahko zagotovita banka SID ali podjetniški sklad. Težava pri tem je, da so garancije mogoče na podlagi zakona o podpornem okolju podjetništva, iz katerega pa so zadruge izvzete. Dokler se zakon ne spremeni, zadruga ne more do posojil.
Matic Vidic, podpredsednik upravnega odbora zadruge, pravi, da se jim čas izteka, saj bodo morali, če ne bodo proizvodnje zagnali najpozneje oktobra, začetek obratovanja zaradi zime prestaviti na prihodnje leto. »Gašpar Gašpar Mišič in Tamara Vonta sta menda nad našimi načrti navdušena. V prihodnjih tednih bomo videli, ali sta res,« se sprašuje Vidic. Vzrok težav pri postavitvi zadruge je po njegovem mnenju to, da je Slovenija po osamosvojitvi popolnoma zavrgla vse, kar je dišalo po socializmu, torej tudi delavsko soupravljanje. »Šele zdaj je kriza prisilila ljudi, da začenjajo drugače razmišljati. Zlasti za nas mlade ni več pomemben čim večji dobiček, ampak stabilno delo in sodelovanje,« pravi Vidic.
Da se ideje zadružništva spet prijemljejo, dokazujejo tudi v bližnjih Dolenjskih Toplicah, kjer prav tako ustanavljajo zadrugo, v tem primeru za samooskrbo s hrano. Po njihovih zamislih bi gostilna, šola, terme... pridelke odkupovali od lokalnih kmetov.
Vlada razmišlja o spremembah zakonodaje
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjujejo, da so po zakonu o gospodarskih družbah glavni nosilci podjetništva gospodarske družbe in podjetniki, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost. Zadruge pa se, kot pravijo, po zakonu o zadrugah primarno ne ukvarjajo s podjetništvom, ampak imajo nalogo, da pospešujejo gospodarske koristi svojih članov, ki so fizične ali pravne osebe in niso nujno gospodarski subjekti. Zato do pomoči po zakonu o podpornem okolju za podjetništvo niso upravičene.
Ker pa na ministrstvu kljub temu menijo, da bi bile zadruge, ki izvajajo gospodarsko dejavnost, vendarle lahko upravičene tudi do tovrstnih pomoči, so že začeli preverjati možnosti spremembe zakona o podpornem okolju podjetništva. Če bo ugotovljeno, da tovrstna sprememba nima kakšnega drugotnega negativnega vpliva, si bomo prizadevali čim prej pripraviti spremembe tega zakona in jih posredovati v potrditev v vlado in državni zbor, so zapisali.
O kakšnem negativnem vplivu govorijo, ni jasno, še zlasti če vemo, da zadruge po svetu cvetijo in so mnogo bolje prebrodile krizo od drugih podjetij. V nasprotju z mačehovskim odnosom v Sloveniji mnoge države spodbude zadrugam predvidevajo celo v svoji ustavi (na primer Grčija, Madžarska, Malta, Italija, Portugalska, Španija). Medtem ko pri nas zadruge potiskamo ob stran, so se na primer v Italiji po zaslugi že leta 1966 sprejetega zakona, ki določa, da je denar, namenjen razvoju zadrug, neobdavčen, razvile v velika in stabilna podjetja, ki ustvarjajo kar osem odstotkov italijanskega BDP.
Kombinacija tržnega gospodarstva in soupravljanja
»Znotraj zadruge veljajo načela kooperacije in soodločanja, na trgu pa zakonitosti kapitalizma,« pojasnjuje Bojana Jerina iz Zadružne zveze Slovenije. Bistvo zadrug je v tem, da so vsi delavci lastniki in demokratično odločajo o vseh zadevah, povezanih s poslovanjem in upravljanjem zadrug. Za vse oblike zadrug je značilno, da imajo prostovoljno in odprto članstvo ter da je zagotovljen demokratičen nadzor nad poslovanjem in nad delovanjem predstavnikov, ki so izvoljeni v organe zadruge.
»Zadruge so edine organizacije, v katerih so člani vlagatelji kapitala, upravljalci in poslovni partnerji hkrati. Njihov cilj je pomagati svojim članom pri doseganju čim večjega gospodarskega učinka, kar jim zadruga omogoča z izkoriščanjem ugodnejših pogojev skupnega nastopa. Tako glede večjega obsega poslovanja in s tem večjega kapitala kot pri boljšem pogajalskem položaju na trgu,« pravi Jerinova.
Ob tem ni nepomembno, da zadruge del ustvarjenega dobička praviloma investirajo v nove razvojne programe. Italijanska zadruga Vivai Cooperativistici Rauscedo, ki je znana po trsnih cepljenkah in po tehnološko sodobnih pristopih v svojem raziskovalnem središču, namenja strokovnemu izpopolnjevanju, razvoju, raziskavam in povečanju zakonitih rezerv najmanj 70 odstotkov dobička.
Zadruge zaposlujejo več ljudi kot multinacionalke
V EU danes obstaja 250.000 zadružnih podjetij, ki so v lasti 163 milijonov državljanov in zaposlujejo 5,4 milijona ljudi. Na globalni ravni so kooperative in vzajemne družbe v letu 2010 ustvarile za kar 2000 milijard ameriških dolarjev prometa, ob tem pa zagotavljajo sto milijonov delovnih mest ali 20 odstotkov več kot multinacionalke. V Nemčiji in ZDA je član zadruge vsak četrti delavec, v Kanadi pa kar štirje od desetih.
Trenutno najbolj znana zadruga je baskovska federacija kooperativ Mondragon, katere začetki segajo v leto 1956. Strukturno je razdeljena na tri večje skupine: industrijsko (avtomobilska industrija, gradbeništvo, industrijska oprema, gospodinjski aparati, strojna oprema, tehnika, proizvodna sredstva), finančno (okoli delavske hranilnice Caje Laboral) in trgovsko, ki temelji na verigi Eroski. Letni prihodki Mondragona so se od leta 1990 povečali z 1,8 na 15 milijard evrov (skoraj polovica slovenskega BDP), kar ga uvršča na sedmo mesto med podjetji v Španiji, več kot 260 izpostav po svetu pa zaposluje več kot 83.000 ljudi.
Zadružništvo je še zlasti razvito v sosednji Italiji, kjer imajo kar 80.000 aktivnih zadrug, ki se ukvarjajo s praktično vsemi dejavnostmi. Italijanske zadruge so lani ustvarile 140 milijard evrov prometa, imele 1,3 milijona zaposlenih (7,2 odstotka vseh v Italiji) in ustvarile 8 odstotkov BDP. Po podatkih italijanskega statističnega urada je zaposlenost v zadrugah med letoma 2007 in 2011 zrasla za skoraj 8 odstotkov, medtem ko se je v istem obdobju v državi znižala za 1,2 odstotka.
V zadnjem času se povečuje zlasti zanimanje za industrijske zadruge, kakršne so na primer britanske zadruge, ki se povezujejo v Industrial Common Ownership Movement (Gibanje za skupno industrijsko lastništvo) in so nastale na »pogorišču« neuspešnih klasičnih podjetij. Razmah delavskih zadrug je zaradi vse več ukinjenih delovnih mest značilen tudi za Francijo.
Večina slovenskih zadrug deluje v kmetijstvu
Čeprav je pri nas registriranih kar 360 zadrug, od tega največ v trgovini (93 zadrug), kmetijstvu (90) in pri poslovanju z nepremičninami (50), pa je zadružništvo v praksi »obsojeno« le na kmetijstvo. Kmetijske in gozdarske zadruge, ki so včlanjene v Zadružno zvezo Slovenije, ustvarijo skoraj 700 milijonov evrov prihodkov na leto, kar predstavlja 87 odstotkov vseh prihodkov zadrug, ki so oddale letno poročilo na Ajpes. Zveza je v zadnjih trinajstih letih promet podvojila – medtem ko je leta 2000 povprečna zadruga ustvarila 4,3 milijona evrov prihodkov, jih danes več kot 9,4 milijona evrov.
V zadružno zvezo je včlanjenih 69 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki imajo nekaj več kot 15.000 članov, zaposlujejo pa okoli 3000 ljudi. Kmetijske in gozdarske zadruge sicer odkupijo več kot 80 odstotkov vseh kmetijskih pridelkov v Sloveniji, poleg tega pa 366 trgovin oskrbuje podeželje tudi z materialom in potrošnim blagom.
Kako ustanoviti zadrugo
Zadrugo lahko ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Podlaga za sprejem v članstvo je pristopna izjava, iz katere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila. Pristopna izjava mora posebej vsebovati znesek in število deležev, ki jih je pripravljen prevzeti podpisnik kot član zadruge. Zadružna pravila lahko določajo, da lahko članstvo pridobijo tudi osebe, ki ne nameravajo uporabljati ali zagotavljati blaga in storitev zadruge (člani vlagatelji). Minimalni kapital po slovenski zakonodaji ni predpisan.
Po predpisih EU pa se lahko v Sloveniji ustanovi tudi tako imenovana evropska zadruga, v kateri mora biti minimalno pet fizičnih oseb oziroma dve pravni osebi. Uredba evropskega sveta predpisuje minimalni kapital evropske zadruge v višini 30.000 evrov.
Z vpisom v sodni register zadruga postane pravna oseba, ki je dolžna voditi poslovne knjige, hkrati pa je tudi zavezanka za davek od dohodkov pravnih oseb in druge dajatve.
