V prejšnji, februarski napovedi je komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala dvoodstotni padec BDP, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj.
Poleg BDP bo padec zabeležil le še Ciper
Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tako da je v novi napovedi obete za rast v prihodnjem letu občutno poslabšala.
Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU beležil le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP; vse druge članice unije bodo v letu 2014 beležile rast.
Problematičen tudi primanjkljaj
Problematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla.
V Bruslju so sicer že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev. Odločili bodo konec maja.
Strma rast javnega dolga
Poleg tega še vedno strmo raste javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem območja evra in EU.
Raste tudi brezposelnost v Sloveniji, čeprav je še vedno nižja od povprečja v območju evra in EU. Bruselj ji za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost.
Rehn o Sloveniji: Podaljšanje roka za primanjkljaj je odvisno od reform
Evropska komisija bo premislila o podaljšanju roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije, a odločitev bo odvisna od reformne strategije vlade, je povedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Komisar je tudi znova opozoril, da so razmere še obvladljive, če bo ukrepanje odločno in naglo.
Cilj za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP v letošnjem letu se za Slovenijo zdi nedosegljiv, saj ukrepi v podporo bančnemu sektorji bremenijo javne finance, je dejal komisar.
Podaljšanje roka, za največ eno leto, je možno, a je odvisno od reformne strategije. To bo slovenska vlada opredelila v reformnem in proračunskem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj v začetku meseca.
Razmere so še obvladljive
Ob tem je komisar tudi znova opozoril, da se Slovenija sooča »z velikimi gospodarskimi izzivi«. Skupni obseg problemov sicer ni tako velik kot v številnih drugih državah, a trend je zelo negativen, je posvaril.
»Tako so gospodarske razmere v Sloveniji še obvladljive, če bo ukrepanje za preobrat tega negativnega trenda tako v bančnem sektorju kot v javnih financah odločno in če ne bo nepotrebnih zamud,« je poudaril Rehn.
Hitra opredelitev konkretnih ukrepov
Zato je po njegovih besedah ključno, da Slovenija zelo naglo opredeli konkretne ukrepe za sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema ter za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. Rehn te ukrepe pričakuje v reformnem in proračunskem načrtu Slovenije.
Načrta bo Slovenija poslala v Bruselj do 9. maja. Komisija ju bo ocenila in konec meseca podala priporočila za ukrepanje ter odločila, ali bo podaljšala rok za odpravo presežnega primanjkljaja in ali bo sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.
