Sporočilo včerajšnje prodaje slovenske državne obveznice, ki je bila kljub vsem turbulencam le izvedena, je, da se je država še vedno sposobna zadolžiti na tujih trgih. Dejstvo je, da se zadolžujemo drago, veliko dražje od nekoč primerljivih držav, a za visoko obrestno mero so krive predvsem domače težave in neizpolnjene obljube slovenskih oblasti, ki jih tuji vlagatelji poslušajo že leta.
Včerajšnja zadolžitev države na ameriškem trgu v skupni višini 3,5 milijarde dolarjev bi morala vsaj za zdaj utišati pesimiste, ki Sloveniji napovedujejo likvidnostne težave in prihod trojke. Država je z izdajo dveh dolarskih obveznic, petletne v višini milijarde dolarjev in desetletne v višini 2,5 milijarde dolarjev, včeraj dobila denar, potreben za plačevanje svojih obveznosti, tako obresti na dolg kot pokojnin, plač, prispevkov, transferjev in drugih stroškov. Zdaj je ključnega pomena vprašanje, kako bo Slovenija izkoristila čas, ki si ga je kupila z včerajšnjo zadolžitvijo.
Velik interes spodbudila visoka donosnost
Slovenija je pričakovano donosnost do dospetja prvotno za desetletno obveznico postavila pri 6,125 odstotka, za petletno pa pri petih odstotkih. Odločitev bonitetne agencije Moody's, da oceno slovenskega dolga sredi izdaje zniža za dve stopnji in ga uvrsti v območje špekulativnih naložb, je pričakovano donosnost ob vnovičnem odprtju knjige naročil zvišala za 0,125 odstotne točke, na 6,25 za desetletno in 5,125 odstotka za petletno obveznico. A veliko povpraševanje, ki je včeraj preseglo 16 milijard dolarjev, je donosnost do dospetja ob zaključku prodaje znižalo na šest odstotkov za desetletno obveznico (5,85-odstotna kuponska obrestna mera) in na 4,95 odstotka za petletno obveznico (4,75-odstotna kuponska obrestna mera). Ministrstvo za finance sinoči še ni moglo komentirati podrobnosti izdaje. Naj ob tem omenimo, da je Slovenija knjigo naročil zapirala prav v trenutku, ko je zaradi odločitve Evropske centralne banke (ECB) o znižanju ključne obrestne mere na rekordno nizkih 0,5 odstotka evro v primerjavi z dolarjem začel izgubljati vrednost.
»Če pustimo incident z agencijo Moody's ob strani, je ministrstvo za finance k izdaji pristopilo izredno 'ziheraško' in že v osnovi ponudilo višjo obrestno mero, kot ta znaša na trgu, z namenom pritegniti čim širši krog vlagateljev in zagotoviti uspešno prodajo obveznice. Zaradi močnega povpraševanja se je obrestna mera oblikovala kar nekaj nižje, kot je bil okvir ministrstva za finance,« je dejal upravljalec premoženja v Prvi osebni zavarovalnici Borko Vrečko.
Odločitev bonitetne agencije Moody's vlagateljev očitno ni pregnala. Glede na visoko donosnost, ki jo je Slovenija ponudila, navedeno kljub začetni paniki ni presenetljivo. »Državnih obveznic, ki sodijo v investicijski razred in ki ponujajo tako visoke obrestne mere, praktično ni. Veliko povpraševanje pri tako visoki donosnosti zato ni presenetljivo. Obrestne mere, ki jih plačujemo, nas, ne glede na to, da se je Moody's odločil znižati boniteto slovenskega dolga v območje visoke tveganosti (junk), že tako in tako uvrščajo v junk območje,« pojasnjuje Žiga Gregorinčič iz Alte Invest.
»Slovenske številke še vedno niso tako slabe,« pa pojasnjuje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak in dodaja, da je percepcija Slovenije na tujih trgih slabša, kot je objektivno njen položaj. Kot pravi Mrak, smo za položaj, v katerem smo se znašli, krivi sami, zdaj pa smo zaradi majhnosti in zato nepomembnosti veliko bolj ranljivi kot veliki.
V vsakem primeru gre za zelo drago zadolžitev. Zahtevana donosnost na desetletno italijansko, sicer evrsko obveznico je včeraj namreč znašala nekaj manj kot štiri odstotke, na desetletno evrsko špansko obveznico pa nekaj več kot štiri odstotke. Drago zadolžitev Slovenije bodo čutili vsi udeleženci finančnega trga. »Državne obveznice so problematične tudi zato, ker predstavljajo benchmark (referenco, op. p.), in če se država zadolžuje po šest odstotkov, načeloma velja, da bi se morala slovenska podjetja zadolževati dražje in bodo posledično banke morale dražiti posojila. Visoki stroški dolžniškega financiranja pa potem preprečujejo investicije, saj mora biti njihova donosnost toliko višja,« pravi Žiga Gregorinčič. Nekoliko naj bi učinek drage zadolžitve države na banke in podjetja omilila včerajšnja odločitev ECB, da zniža ključno obrestno mero.
Prav dejstvo, da slovenske oblasti že leta obljubljajo iste ukrepe, dejansko pa nimajo vlagateljem nič konkretnega pokazati, ima največji vpliv na visoko ceno slovenskega zadolževanja. Najugodnejše razmere na tujih finančnih trgih smo zaradi ukvarjanja sami s seboj zamudili tako v lanskem kot letošnjem prvem četrtletju, obakrat v času sestavljanja novih koalicij. Na veliki zvon obešamo težave v bančnem sistemu, obljubljamo slabo banko, medtem pa vse kaže, da tudi napovedan prenos slabih terjatev v letošnjem juniju ne bo uresničljiv. Že ob lanskoletni septembrski izdaji ameriške obveznice je takratna ekipa finančnega ministrstva z Janezom Šušteršičem na čelu vlagateljem obljubljala slabo banko do konca minulega leta, čeprav je bilo jasno, da načrt ne bo uresničljiv, tako kot ne obljuba, da bodo bančne bilance čiste že v letošnjem januarju ali februarju. Dejstvo, da je država v največjo banko NLB vložila 600 milijonov evrov, da se torej zaveda težav in da jih rešuje, je ostalo neopaženo. Ukrepom, namenjenim visoko zadolženemu gospodarstvu, ki mu po trditvah številnih poznavalcev ustanovitev slabe banke zagotovo ne bo pomagala, je država doslej namenila bore malo pozornosti. Zagotovo k zaupanju tujih vlagateljev ni prispeval nekdanji minister za finance Šušteršič, ki je v času, ko je odstopal s položaja ministra, javno napovedal, da bo državi junija zmanjkalo denarja.
Kaj zdaj čaka Slovenijo
»Ponovno gre za kupovanje časa. Morda nekaj mesecev, do konca leta. Vlada je dobila možnost, da nekaj naredi. Če se nam ne bi uspelo zadolžiti, te možnosti ne bi imela,« je včerajšnjo izdajo slovenske obveznice komentiral dr. Mojmir Mrak. Kot je pojasnil, je vlada dobila sredstva, vse pa bo zdaj zelo odvisno od realizacije zastavljenega programa. Naj omenimo, da bo predsednica vlade Alenka Bratušek reformni program predstavila 9. maja, nato pa ga bo ocenila evropska komisija. »Ključnega pomena je sanacija bank, da bodo te usposobljene za normalno financiranje. A s samo sanacijo bank težav ne bomo rešili, če se stvari ne spremenijo tudi v podjetniškem sektorju,« je dodal dr. Mrak, ki meni, da sta to glavni prioriteti do konca letošnjega leta. »Čas, ki smo si ga s to izdajo kupili, smo drago plačali. Ukrepi so zdaj resnično nujni, ostajajo pa isti, to so sanacija bančnega sistema, privatizacija, javnofinančna konsolidacija, verjetno kmalu tudi nadaljevanje pokojninske reforme,« pojasnjuje Gregorinčič. »Glavno tveganje zdaj je, da bo vlado svež denar upočasnil pri strukturnih reformah, brzdanju javne porabe in privatizaciji državnih podjetij. Res pa je, da drugo leto aprila zapade v plačilo 1,5 milijarde evrov velika državna obveznica, tako da se bo moralo ministrstvo za finance okoli novega leta spet podati na finančne trge,« pravi Vrečko.
Da tujina res pričakuje ukrepe, poudarjajo tudi tuji analitiki. Timothy Ash iz Standard bank je za agencijo Reuters pojasnil, da si je slovenska vlada z zadolžitvijo kupila čas, a ta ne sme počivati na lovorikah. »Videti moramo ambiciozen reformni program in Slovenija mora spremeniti celotni ekonomski model,« je dejal Ash. »Uspešna izdaja obveznice bo omogočila zadovoljitev finančnih potreb v letošnjem letu, a Slovenijo čakajo leta 2014 novi izzivi, kar zadeva zadolžitev. Po ocenah bo Slovenija prihodnje leto potrebovala 5,7 milijarde evrov in v tem času bo morala vlada mednarodne finančne trge prepričati, da je vredna zaupanja, če se želi ogniti slutnji, da bo potrebovala pomoč,« pa je za Reuters dejala Otilia Simkova, analitičarka iz Eurasia group.
