''V tej jami sem pustil mladost in zdravje, pripravljen sem pustiti življenje''

Knapi so trmasti in vajeni razmer v rudniku, prav tako se zavedajo vseh njegovih nevarnosti. A več kot osem ur hkrati pod zemljo še niso bili, zato sta tudi njim že v večernih urah prišla do živega vlaga in prepih, čeprav je v rovu okoli 15 stopinj Celzija. Okoli 22. ure se je začelo ozračje ohlajati in jih je začelo zebsti, spali niso kaj dosti. "Čeprav trenutno temu še ni videti tako, verjamemo, da se bodo tisti zunaj, ki jih nagovarjamo, prebudili," jih je nagovoril Anton Lisec, predsednik stavkovnega odbora, knapi pa so ga podprli, da bodo šli do konca. "Verjamemo v ideale in pravice. Ne zahtevamo nič preveč, z drobtinicami, ki smo jih do zdaj dobili, se ne bomo zadovoljili," je še dejal Lisec. Zaslužijo si plačilo za tisto, kar so naredili za rudnik, in iz njega ne bodo odšli, dokler tega ne bodo dobili, so jasni rudarji.

Lisec je popoldne sporočil, da premierka Alenka Bratušek zaenkrat ne namerava priti med rudarje, pa čeprav so jo knapi danes pričakovali. Premierka sicer pravi, da rudarje razume, a meni, da problem ni tako velik. Stavkajoči rudarji se s tem ne strinjajo. Z upravo so po Liščevih besedah začeli bolj konstruktivno pogovarjati, a ker še niso dosegli nobenih dogovorov, ostajajo v jami. Popoldan se bodo sestali še s predsednikom sindikata delavcev energetike Brankom Sevčnikarjem in izvršnim sekretarjem pri ZSSS Andrejem Zorkom. Okoli 20. ure naj bi knape v jami pozdravil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič.

"Politiki nas nočejo slišati ali nas ne jemljejo resno, ampak mi verjamemo vase in bomo šli do konca. Dokazali smo, kako potrpežljivi smo rudarji, vajeni težjih pogojev in težkega dela. Vajeni smo, da okoli nas gori in da po nas teče voda. Zdaj pa naj Bratuškova, Pahor in vsi v parlamentu vedo, da nimamo več razumevanja, da imamo dovolj. V tej jami sem pustil mladost in zdravje, pripravljen sem pustiti življenje. Še smo pripravljeni trpeti in še bomo trpeli, ampak popustili ne bomo niti za cent. Vemo, kaj nam pripada in koliko smo zaslužili za vsa leta delovne dobe. Ko je še bila proizvodnja, so nas rabili, zdaj bi nas pa najraje dali na cesto. Tako ne bo šlo. In ne gre za škandale, želimo si kompromisa, ampak nas ne jemljejo resno. In zdaj naj se oni pridejo pogajat v jamo, mi ne bomo hodili ven," je povedal Rasim Ahmetović.

"Žalostno. Po 28 letih težkega dela v jami smo pristali takole."

"Vsako uro je bolj naporno, ni lahko spati ali celo dolgo ležati na lesenih deskah. Premlevamo, kako so naši otroci in žene," je bilo povečini slišati med knapi. "Vzdušje je dobro, komaradsko, pogoji pa niso najboljši. Zeblo nas je, spali smo bolj malo, pogovarjamo se o marsičem, premlevamo tudi o tem, kar se dogaja. Tukaj bomo, dokler se zadeve ne rešijo," ni od mnenja drugih odstopal Roman Jazbec, ki je v rudniku delal 39 let. Na vprašanje, kako bo preživel čas do penzije, odgovari, da ga pri teh letih nihče ne mara. "Država me bo imela na plečih," ne vidi drugega izhoda.

"Žalostno. Po 28 letih težkega dela v jami smo pristali takole," je z žalostnim glasom povedal tudi Milan Pavlovič, star 49 let. Na vprašanje, ali je že poskusil iskati kakšno drugo delo, odgovarja, da je to vse, kar zna delati. Doma je težko, ima dve hčeri, ena je že odrasla, druga mlajša, vendar so ji kljub vsemu razložili, zakaj je oče odšel v jamo. "Prav je, da vedo, kaj se dogaja. Zunaj nas ne jemljejo resno, niti delodajalec niti država. če bi nas jemali resno, ne bi prišlo do tega. Pa saj ne zahtevamo veliko, želimo samo kruh, pa še to jim je težko dati," je dodal.

Ne vedo, komu naj še verjamejo in zaupajo

A veliko upanja do zdaj še nimajo, niti ne vedo, komu naj še verjamejo in zaupajo. "Ne vem, če se bo kaj rešilo. Danes gotovo ne, morda do konca tedna. Pripravljeni smo biti skupaj, tako smo tudi vajeni, in se skupaj boriti za pravice vseh," je povedal Andrej Čebin, ki je v jami pustil 24 let svoje mladosti. Ko smo ga povprašali po družini, ki ga čakaj zunaj, se mu je glas zatresel, ko je omenil svoje otroke, so mu v oči stopile solze. "Težko je," je bilo vse, kar je še lahko spravil iz sebe.

Bolj zgovoren je bil Bojan Zupanc, tudi član stavkovnega odbora. "Prva noč je za nami in sramotno je, da smo jo morali preživeti tako. Ampak resnično je bilo dovolj, zato naj odgovorni začnejo razmišljati o tem, da nas ne bodo puščali v takšni negotovosti. Zdržimo lahko tudi 20 dni, v tem ne vidimo problema, lahko pa, da bomo morali začeti stvari tudi zaostrovati. Je pa škoda, da nas po vseh letih, ki smo jih pustili v rudniku, mečejo iz kota v kot," je dejal. Na vprašanje, kaj bodo, če pridejo iz jame pred torkom, ko bo izplačilni dan za februarske plače, pa je Zupanc odgovoril, da se takšen scenarij ne sme ponoviti. "Ne moremo se več poigravati sami s sabo oziroma da se nekdo drug poigrava z nami, zato je treba vse zadeve, tudi za prihodnje plače in odpravnine, doreči zdaj. Bog ne daj, da bi 19. ali 20. marca rekli, da ni denarja," je odločen Zupanc.

Preberite še članek iz tiskane izdaje: Rudarji so noč preživeli v rovu