Čeprav so zaposleni v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) po začetku stavke v jami vendarle prejeli preostanek januarskih plač, ne nameravajo popustiti, saj rudarji, ki so brez dela ostali lani, še vedno niso prejeli odpravnin. Prav tako ni jasno, kako bo z izplačilom plač in odpravnin v prihodnje, čeprav vodstvo zagotavlja, da jim bo v tako kratkem času uspelo prodati toliko premoženja, da bodo lahko zagotavljali tekočo likvidnost. »Šli bomo korak za korakom, dokler ne bodo izpolnjene vse stavkovne zahteve. Očitno lahko le s takšnim odzivom kaj dosežemo,« je dejal Anton Lisec, predsednik stavkovnega odbora RTH.
»Pokazal se je pravi knapovski duh«
V jamo se je včeraj dopoldne podalo 127 rudarjev, v upravni stavbi pa prav tako neprekinjeno stavka 70 delavcev, je povedal Lisec. »Vzdušje je dobro, pokazal se je pravi knapovski duh,« je dodal, vesel tudi podpore okoli stotih knapovskih otrok in drugih Zasavčanov, ki so jih prišli podpret pred upravno stavbo v Hrastniku. »Morda se bo tako država zamislila, da je šla predaleč,« je še dejal Lisec, ki se je navsezgodaj znova soočil z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom, vendar jim ta konkretnih zagotovil za izpolnjevanje stavkovnih zahtev ni mogel dati, zato so bili njegovi pozivi, naj z odhodom v jamo še malo počakajo, zaman. »Do zdaj smo bili v rudniku največ eno izmeno, osem ur. Ni z rožicami postlano, vendar nimamo nič drugega. Morali smo se odločiti za ta korak,« je nekaj minut pred odhodom v jamo povedal Aleš Kilar in dodal, da se je z ministrovim obiskom vendarle nekaj premaknilo, a denarja jim ni prinesel.
Rudarji so noč preživeli v rovu, pri okoli 15 stopinjah Celzija, delnem prepihu in vlagi. Na sedmih lokacijah so pripravili prostor za bivanje pod zemljo in priložnostne sanitarije, hrano pa jim bodo dostavljali sproti. Pripravili so se tudi na morebitne zdravstvene težave – obvestili so regijski center za obveščanje in jim sporočili najhitreje dostopno intervencijsko pot za morebitno nujno oskrbo obolelih ali ponesrečenih, je pojasnil rudar Stane Rožanc.
Kljub izplačilu plač težavam ni videti konca
Vodstvo rudnika se je medtem na površju znova ukvarjalo z bankami, predvsem celovško BKS, ki je vendarle umaknila predlog za izvršbo 2,8 milijona evrov terjatev in omogočila izplačilo preostanka januarskih plač. Vendar s tem težav RTH še zdaleč ni konec, saj vodstvo kljub vsemu še vedno nima denarja za izplačilo odpravnin lanskim presežnim delavcem, poleg tega pa bo že čez teden dni čas za izplačilo februarskih plač. Direktor Bojan Jelen pravi, da imajo zanje še na voljo sredstva iz letošnjega proračuna, medtem ko bodo že za marčevske plače morali prodati dovolj premoženja, in sicer stanovanj hčerinske družbe Spekter.
A morajo še pred pričetkom prodaje z bankami najti soglasje za zamik odplačevanja 14,5 milijona evrov kreditov, za katere družba jamči prav s tem premoženjem, zato tudi odprodaja ne bo stekla tako zlahka. Banke namreč, kot je pojasnil Jelen, poleg potrjenih 45,7 milijona evrov, ki jih bo RTH iz državne blagajne prejel v letih 2016, 2017 in 2018, zahtevajo še kakšno dodatno jamstvo. Kaj jim lahko ponudijo, včeraj nista vedela povedati ne Omerzel ne Jelen, sta pa oba vztrajno ponavljala, da ima RTH dovolj premoženja, da bodo lahko poplačali delavce.
Da minister nima realne predstave o socialni sliki Zasavja, pa nakazuje tudi njegovo prepričanje, da bi Spektrova stanovanja lahko odkupili kar tisti, ki zdaj bivajo v njih. Ko smo ga opomnili, da je v Zasavju vse več tistih, ki komajda zmorejo plačevati neprofitno najemnino, kaj šele da bi stanovanje kupili, je besede obrnil tako, da je teh stanovanj veliko, da so kupci lahko različni ter da o tem ne bi želel špekulirati. Na dvome, ali bo družba res lahko v tako kratkem času prodala dovolj premoženja za zagotavljanje likvidnosti, pa se je Omerzel odzval, da težko govori o dinamiki prodaje. Je pa prepričan, da bo Jelen dolgoročno izpeljal vse potrebne aktivnosti za poplačilo delavcev, bank in dokončno zaprtje rudnika. »Ne jaz ne direktor ne moreva spremeniti, kar se je dogajalo v zgodovini. Stvari lahko rešujemo s tem, kar imamo v rokah, čudežev pa ne znamo delati,« je na vprašanje, kaj bodo storili, če se bo že čez dva meseca, ko bo 135 presežnih rudarjev morda znova zahtevalo odpravnine v jami, odgovoril Omerzel. Ob tem pa ošvrknil tudi nekdanje vodstvo rudnika, ki po njegovem mnenju že od pričetka zapiranja rudnika leta 2000 ni ustrezno izvajalo kadrovsko-socialnega programa in prezaposlovanja oziroma ustvarjanja novih delovnih mest.
Stavko podprli tudi »knapovski otroci«
Ravno ta kriza in pomanjkanje oziroma propadanje delovnih mest, ne le v energetiki, ampak v večini zasavskih podjetij, je včeraj udarila na plano tudi med »knapovskimi otroki«, ki so prišli podpret rudarje, hkrati pa opozorili na vse slabše razmere v regiji. »Vsi podpiramo očeta. Razmere v rudniku niso najboljše, zato ni najbolj prijeten občutek vedeti, da so zaprti v jami. Predvsem pa je v zraku negotovost o prihodnosti, saj marsikatera družina ne bo imela več niti enega prihodka, tako da dogajanje v RTH vpliva na celotno regijo,« je povedala hči enega od rudarjev Barbara Ostanek. Njen oče se za svoje pravice bori pod zemljo, brez dela pa je tudi sama. Takšnih družin je v Zasavju vse več. »Tudi pri nas doma je zelo podobno. Oče je bil rudar in so ga v preteklih letih prezaposlili, a je po nekaj letih tudi tam izgubil službo, tako da je zdaj pri skoraj 50 letih brezposeln, poleg tega pa je delovni invalid s poškodbo iz rudnika. Tri leta pred upokojitvijo ga ne bo nihče zaposlil,« je prepričano mlado dekle, ki je v rokah nosilo transparent z napisom: »Ubil' ste grofa, ubil' ste carja, nikol' ne bo'te ubil' rudarja!«
