Potem ko so bili roboti desetletja »ujeti« v proizvodne hale, prevzemajo vsako leto več funkcij v družbi. Sodelujejo v vojnih operacijah, prometu, pomagajo pri medicinskih posegih in rehabilitaciji, opravljajo gospodinjska dela, kot je denimo sesanje, ali celo plešejo in komunicirajo z ljudmi. Njihova vloga v gospodarstvu in družbi se bo ob velikih preskokih v razvoju tehnologije le še krepila. V svetovalni hiši Boston Consulting Group (BCG) ocenjujejo, da bo trg robotike čez deset let vreden že skoraj 67 milijard ameriških dolarjev na leto – 2,5-krat več kot danes in skoraj desetkrat več kot na prelomu tisočletja.
Postajajo del vsakdana
»Človeštvo sledi trendu avtomatizacije in lajšanja vsakdanjih del. Zato se bo v prihodnjem desetletju uporaba robotov v vsakdanjem življenju močno povečala,« napoveduje dr. Jure Rejc z ljubljanske elektrotehniške fakultete. Z njim se strinjajo tudi analitiki BCG, ki pričakujejo najvišjo rast uporabe robotov ravno za komercialne in zasebne namene. Roboti za zasebno rabo, specializirani za zabavo, gospodinjska opravila, izobraževanje in varnost, naj bi sestavljali devet milijard dolarjev vreden trg. Trg komercialnih robotov, namenjenih rabi v medicini, kmetijstvu, gradbeništvu in transportu, naj bi bil leta 2025 vreden že 17 milijard dolarjev, celo pol milijarde več kot trg robotike za vojaško tehnologijo.
Nekatera podjetja so že prepoznala izreden potencial robotov za komercialne namene. Amazon, eden največjih svetovnih spletnih trgovcev, je denimo pred dvema letoma za 775 milijonov dolarjev kupil podjetje Kiva Systems, ki proizvaja majhne in urne skladiščne robote, s pomočjo katerih je znižal strošek povprečnega naročila za 20 do 40 odstotkov. Trenutno jih »zaposluje« že več kot 15.000, s čimer ohranja prednost pred konkurenco ter zagotavlja poceni in hitro dostavo. Naslednji korak bi lahko bili računalniško vodeni dostavljalski kvadrokopterji, zaradi katerih bi lahko brez dela ostal marsikateri dostavljalec pošiljk.
Človek proti robotu
Roboti lahko opravijo vrsto del, ki jih danes opravljajo ljudje, in to pogosto precej hitreje, z manjšim številom napak, za nameček pa jih je mogoče reprogramirati za druge naloge. Če so bili na začetku uporabljeni zgolj za ponavljajoča, umazana in nevarna dela, postajajo manjši, zmogljivejši, spretnejši in hitrejši, zaradi česar lažje nadomestijo človeško delovno silo. Ob tem ne potrebujejo dopusta, toplote in svetlobe, kar pomeni precej nižje stroške za podjetja.
Bi lahko roboti v prihodnje povsem izrinili človeško delovno silo? »Težko si je predstavljati, da bodo v kateri koli industriji roboti povsem nadomestili ljudi. Vedno je potreben nekdo, ki nadzoruje pravilno delovanje robotov,« je pojasnil dr. Janez Podobnik, strokovnjak za robotiko z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Kot primer je navedel potniška letala, ki že vrsto let letijo v avtomatskem načinu letenja (avtopilot), v veliki meri pa sta avtomatizirani tudi fazi vzleta in pristanka. Kljub temu sedita v kabini pilot in kopilot, ki do potankosti obvladata vse faze leta, čeprav v glavnem le nadzorujeta let. »Stopnja avtomatizacije se povečuje, vedno pa je prisoten človek, ki skrbi, da je delovanje pravilno in da prevzame vodenje v razmerah, v katerih robot ni kompetenten,« je dodal Podobnik.
Podobno kot v industrijski in drugih revolucijah bo tudi robotska verjetno prinesla predvsem prestrukturiranje trga dela, kar ne pomeni nujno rasti dolgoročne brezposelnosti. Če kaj, naj bi po oceni strokovnjakov pripomogla k reševanju težav s starajočim prebivalstvom. Obrisi tega so že vidni na Japonskem, ki poleg Južne Koreje zaposluje daleč največ robotov na 10.000 zaposlenih (323). Brezposelnost v deželi vzhajajočega sonca je hkrati komaj nad tremi odstotki, vsaj trikrat nižja kot v območju evra in skoraj dvakrat nižja kot v ZDA.
Iz Japonske prihaja tudi primer Toyote, ki je pred tremi leti dala prednost ljudem pred varilnimi roboti. In to kljub temu da opravi mojster varilec delo skoraj desetkrat počasneje od robota. »Ljudje moramo ostati korak pred roboti, sicer ne bo več napredka v robotiki,« je pojasnil odločitev Toyotin tehnični direktor Mitsuru Kavai.
Avtomobilisti stavijo na avtomatizacijo
Čeprav je ubrala Toyota nekoliko drugačno pot od konkurence, to ne pomeni, da se odpoveduje robotom, katerih največja uporabnica na svetu je prav avtomobilska industrija. Po besedah Huberta Koslerja, direktorja proizvajalca robotskih sistemov Yaskawa Ristro in družbe Yaskawa Slovenija, je uporaba robotov ključna, saj je treba izključiti človeške napake. V posameznih delih avtomobilske industrije so tako roboti zadolženi za celoten proizvodni proces. Integrirani roboti za varjenje in barvanje karoserij opravijo denimo samostojno med 80 in 90 odstotki dela, je pojasnil Kosler. Tako ne čudi, da pokupi avtomobilska industrija skoraj 40 odstotkov vseh prodanih industrijskih robotov. Letos naj bi jih svetovna industrija kupila skupno več kot 1,6 milijona, ocenjuje Mednarodna zveza za robotiko (IFR). To jo bo stalo približno 11 milijard dolarjev, leta 2025 pa bo prodaja industrijskih robotov že presegla 24 milijard dolarjev.
Trendom sledi tudi slovensko gospodarstvo, kjer po opažanjih Rejca uporaba robotov iz leta v leto narašča. Bi morali nižji stroški dela in manjše število napak v proizvodnji pomeniti dobro novico za konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Ne, odgovarja Podobnik. »Sama uporaba robotov dejansko ne pripomore veliko k dvigu konkurenčnosti gospodarstva, če imajo proizvodi nizko dodano vrednost. Podjetje kvečjemu obdrži nad gladino,« je pojasnil. Za povečanje konkurenčnosti so torej potrebni izdelki z visoko dodano vrednostjo, ki pa jih v Sloveniji na žalost kronično primanjkuje.
