Etična merila o posebni obzirnosti do otrok in predstavnikov drugih posebej ranljivih skupin veljajo tudi za satirične in podobne zvrsti v medijih, opozarja razsodišče. Strinja se z namestnikom varuha človekovih pravic za otrokove pravice Dolčičem, ki se je v imenu varuha človekovih pravic pritožil zaradi prispevka Ni vsak dr. G. že dr. Goebbels v Mladini leta 2011, da javna objava otrok, njihova prepoznavnost in primerjava z družino nacističnega zločinca pomeni kršitev 19. člena kodeksa.

Takšno javno izpostavljanje mladoletnih otrok po oceni razsodišča ni sprejemljivo v nobenem primeru, niti tedaj, če bi se starši z nastankom oziroma objavo fotografij strinjali, in ne glede na to, v kakšnih okoliščinah so fotografije nastale.

Novinarjem na voljo številni načini za izražanje nestrinjanja

V zvezi z urednikovim pojasnilom, da so v uredništvu Mladine skušali z objavo fotografij opozoriti na politične metode, s kakršnimi se ne strinjajo, pa razsodišče izrecno opozarja, da so novinarjem na voljo številni profesionalni načini in novinarske zvrsti, s katerimi lahko javno izrazijo nestrinjanje.

Razsodišče je omenjeno razsodbo zamrznilo do končanja postopkov, ki so v tem primeru tekli na rednem sodišču. Zdaj jo je lahko objavilo, ker je sodišče izreklo pravnomočno sodbo.

Poslanec Grims in njegova soproga sta namreč zaradi objave fotografije njune družine poleg družine nacističnega ministra za propagando Goebbelsa tožila Mladino. Tednik se je Grimsu skladno s sodbo višjega sodišča opravičil.

Kršitev še v dveh primerih

Razsodišče je ugotovilo kršitve novinarskega kodeksa še v dveh primerih. V primeru podjetij Saubermacher, Čisto mesto Ptuj in Javne službe Ptuj proti novinarki Štajerskega tednika Mojci Zemljarič je novinarka kršila člen, po katerem montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine, primerno pa mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.

V primeru Evgenija Carl proti nekdanji novinarki in programski direktorici Sponka TV Nedi Gerželj pa je novinarka v prispevku iz leta 2013, ki obravnava sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču in soobtoženima, kršila 2., 17. in 20. člen kodeksa. Po 2. členu se mora novinar izogibati osebno žaljivemu predstavljanju podatkov, po 17. členu spoštuje pravico posameznika do zasebnosti, po 20. členu pa se mora izogibati denimo podrobnostim, povezanim z osebnimi okoliščinami posameznikov.

V primeru Andrej Okorn proti novinarju TV Slovenija Eriku Valenčiču in odgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija Kseniji Horvat Petrovčič ter v primeru A. G. in Z. Š. proti fotografu Mateju Povšetu in odgovorni urednici Dnevnika Suzani Rankov pa kodeks ni bil kršen, ugotavlja razsodišče.