Slovenska vlada je na petkovi dopisni seji po več zapletih potrdila predlog za pisni postopek in seznam kandidatov za evropske komisarje, na katerem je tudi Alenka Bratušek. Šest ministrov od trinajstih članov vlade je sicer glasovalo proti predlogu in nihče za, a ker poslovnik vlade določa, da je gradivo s predlaganimi sklepi sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ni glasovala več kot polovica članov vlade, je v Bruselj romalo sporočilo, da je vlada postopek in seznam kandidatov potrdila. Da bi ga zavrnila, je namreč zmanjkal en ministrski glas.
Po novi razlagi bi padlo vsaj dva tisoč odločitev
Vendar nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da postopek ni bil izpeljan v skladu z zakonom o vladi. Tako je profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat za več medijev dejal, da je treba poslovnik vlade na dopisnih sejah razlagati v skladu z zakonom, ki ima popolnoma jasno določbo. »Za neko odločitev mora biti večina članov vlade. Če večina ni bila za, pomeni, da odločitev ni bila sprejeta,« je dejal Pirnat.
Dolgoletni generalni sekretar v vladah Janeza Drnovška Mirko Bandelj pa poudarja, da so postopek, ko ministri na dopisnih sejah sporočijo le, ali so proti predlogu, ne pa tudi, ali predlog podpirajo, uvedli že pred trinajstimi leti, cilj takšne rešitve pa je bil, da se čim hitreje pride do odločitve. Tako ocenjuje, da je bilo od uveljavitve te poslovniške določbe do danes na tak način sprejetih več kot dva tisoč odločitev. Bandelj še opozarja, da se tudi na rednih sejah vlade praviloma ne glasuje. Tako se je v vseh Drnovškovih mandatih morda glasovalo desetkrat.
Če bi obveljala razlaga, da je odločitev na dopisni seji vlade sprejeta le, če zanjo glasuje večina članov vlade, bi to pomenilo, da bi na dopisni seji pred nekaj tedni padlo vseh 47 točk, saj nihče od ministrov ni glasoval za nobenega od predlogov, nihče pa tudi ni bil proti. Prav tako na primer na prejšnji dopisni seji vlade ne bi bila sprejeta informacija glede Ukrajine. Tudi tu se namreč ni oglasil nihče od ministrov. Enaka usoda bi, denimo, doživela klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga, ki jo je druga Janševa vlada sprejemala konec lanskega februarja. Zanjo je glasoval en minister, nihče pa ni bil proti.
Poročilo KPK še pred potrjevanjem komisije?
Kako glasujejo na dopisnih sejah vlade, je dolgoletnemu ministru Karlu Erjavcu nedvomno dobro znano in doslej temu po naših informacijah ni nasprotoval. Ob ponedeljkovem podpisu koalicijskega sporazuma pa je poudaril: »Sklep, ki je bil poslan v Bruselj, je nezakonit, v nasprotju z zakonom o vladi. Šest ministrov je bilo proti, štirje za, tako da je bilo glasovanje jasno. Gre tudi za konflikt interesov. Menim, da predsednica vlade ne bi smela glasovati o sebi. To je po mojem stvar komisije za preprečevanje korupcije in tudi organov za pregon, saj je šlo za zlorabo pooblastil in za prekoračitev uradnega položaja.«
Na protikorupcijski komisiji, ki preiskuje postopek izbire kandidatov za slovenskega evropskega komisarja, včeraj niso želeli pojasniti, ali bodo preiskavo razširili tudi na petkovo domnevno sporno glasovanje. Njihovo delo se očitno počasi bliža koncu. Sporočili so namreč, da so sprejeli osnutek ugotovitev in ga že poslali Bratuškovi. Njegove vsebine niso želeli razkriti. V sedmih dneh se lahko odhajajoča premierka na ugotovitve odzove. Četudi bi izkoristila maksimalni rok, je končno poročilo KPK mogoče pričakovati še pred njenim zaslišanjem pred odbori evropskega parlamenta – predstavitve komisarskih kandidatov se začnejo 29. septembra. Morebitno negativno mnenje KPK utegne korenito vplivati na njene možnosti potrditve.
V Bruslju ne bodo mogli spregledati odločitve KPK
Vid Doria, generalni sekretar Društva Integriteta, sicer ocenjuje, da je že sama izbira Bratuškove za komisarsko kandidatko v nasprotju z načeli integritete. Če bi bila namreč za to mesto izbrana v času Cerarjeve vlade, bi bilo to neproblematično, tako pa je do imenovanja prišlo v obdobju oblikovanja nove vlade, ocenjuje Doria. Ker bo Bratuškova kot komisarka, če bo potrjena v evropskem parlamentu, imela osebno korist v precej višji plači (razlika v primerjavi s poslansko plačo pri nas je dobrih 17.000 evrov neto), bi se po njegovem mnenju morala izločiti iz postopka imenovanja kandidatov za evropskega komisarja ali predlagati sprejem pravilnika, ki ureja postopek v takšnem primeru. Juncker pa bi moral evropskemu parlamentu pojasniti, zakaj jo je izbral za kandidatko. »Integriteta Junckerja je pod vprašajem, izbire njegovih kandidatov so pod vprašajem,« pravi Doria in opozarja, da morajo biti imenovanja na tovrstne funkcije brezmadežna, kandidati pa morajo biti nekompromitirani in ne smejo vzbujati sumov koruptnih dejanj. »Če bo KPK ugotovila kršitve zakona o integriteti, se predsednik komisije Juncker in evropski poslanci temu ne bodo mogli izogniti.«
Na Junckerjev kabinet smo sicer naslovili več vprašanj o tem, ali je bodoči predsednik komisije seznanjen z dvomi o zakonitosti postopka potrjevanja celotnega njegovega seznama na dopisni seji slovenske vlade ter ali namerava kakor koli ukrepati. Do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli. Prav tako nam tudi Erjavec ni odgovoril na vprašanje, ali je v zvezi s svojimi trditvami o nezakonitosti postopka kar koli ukrenil.
