Predsednik SDS Janez Janša je na vrhovnem sodišču izbojeval pomembno zmago – v pravnem in še bolj v političnem smislu. Senat treh vrhovnih sodnic je dokončno spremenil sodbo upravnega sodišča v korist Janše. Sodnice so pritrdile, da bi morala komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je pod drobnogled vzela premoženje predsednikov parlamentarnih strank, pred objavo zaključnega poročila Janšo seznaniti o svojih ugotovitvah. K njihovim ugotovitvam bi prvak SDS smel poslati pripombe, ker te možnosti ni imel, pa mu je bila po mnenju vrhovnega sodišča kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen ustave). V vsebino poročila KPK se vrhovne sodnice niso spuščale, ugotovitve o nepojasnjenih 210.000 evrih Janševega premoženja pa so odpravile zaradi uporabe napačnega člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Glede na vsebino sodbe vrhovnega sodišča je pričakovati, da se bo bremena negativnega poročila KPK prej ali slej rešil tudi ljubljanski župan Zoran Janković (postopek KPK je bil namreč v obeh primerih voden enako), odprava ugotovitev KPK pa Janše za zdaj ne rešuje finančne preiskave, ki jo zoper njega vodijo na specializiranem državnem tožilstvu. Četudi se je tožilstvo v odredbi za finančno preiskavo med drugim sklicevalo tudi na ugotovitve KPK.
Srečni 13. člen
Po mnenju vrhovnega sodišča je KPK postopek v Janševem primeru v pomembnem delu vodila napačno. Protikorupcijski zakon v 45. členu določa, kako mora KPK ravnati, kadar ugotovi sumljivo povečanje premoženja zavezancev. Če preiskovanec ne zmore pojasniti izvora sumljivega premoženja, KPK po tem členu obvesti organ, pri katerem zavezanec opravlja funkcijo. To je nekdanje vodstvo tudi storilo, burno dogajanje v tedanji koaliciji pa je povzročil padec Janševe vlade. A 45. člen hkrati ne govori o izdaji ali javni objavi kakršnega koli akta zoper preiskovanca, kar pa je javna objava zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank vsekakor bila.
Vrhovne sodnice so zavzele stališče, da bi morala KPK glede na vsebino ugotovljenih kršitev upoštevati predvsem 13. člen omenjenega zakona, saj da pri preiskavi KPK ni šlo le za nadzor po 45. členu. In kaj veleva 13. člen? Govori o pristojnosti komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev (ne pa tudi samega nadzora nad premoženjem), KPK pa ga uporablja pri preiskavah številnih primerov suma korupcije po uradni dolžnosti ali na podlagi prijav.
Tudi glede na stališče sodnic je sicer mogoče razbrati, da ima zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določene pomanjkljivosti, na kar sta v preteklosti opozarjali tako prejšnje kot tudi sedanje vodstvo KPK. »Res ni med naštetimi (v 13. členu) tudi nadzora nad premoženjskim stanjem, vendar je glede na vsebino nadzora, vsebino končnega poročila oziroma sklepe, ki jih je KPK sprejela v njem, mogoče ugotoviti, da je dejansko šlo za postopek, ki bi moral biti voden po 13. členu,« so zapisale sodnice Nina Betteto, Brigita Domjan Pavlin in Martina Lippai.
Da je jasen in transparenten postopek tisti, ki zagotavlja pošteno obravnavo oseb, ki jih obravnava (preiskuje) komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in ki jim zagotavlja tudi varstvo (zlasti tako imenovanih procesnih) človekovih pravic ter da KPK ni prav nič učinkovita, če se v upravnem sporu o njeni odločitvi odloča dve leti ali več, je sicer v svoji analizi sprememb protikorupcijskega zakona že pred enim letom opozorila ekspertna skupina Inštituta za ustavno pravo v sestavi Ciril Ribičič, Janez Čebulj in Rajko Pirnat. »Tudi z vidika tožnika (preiskovanca) to ne prispeva k učinkovitemu uresničevanju njegovih procesnih človekovih pravic, ne nazadnje pa tudi ne k njegovi pravici do dostojanstva, če bi recimo s tožbo uspel in nato pravnomočno sodbo dobil šele po dolgih letih,« je tedaj preroško zapisala omenjena trojica ustavnih pravnikov.
Bo sedanji senat KPK postopek ponovil?
Iz izvirnega greha vodenja dela postopka po napačnem členu so vrhovne sodnice ključno ocenile, da bi morala KPK upoštevati vse pravice preiskovanih po 13. členu ter bi Janšo pred objavo poročila zato morala seznaniti z dotedanjimi ugotovitvami. Poslati bi mu morali osnutek načelnega mnenja, Janez Janša bi se lahko do njega opredelil, šele nato pa bi KPK lahko sprejela končno mnenje in mu priložila tudi Janševo izjavo. Ker tega na KPK niso storili, so Janši kršili pravico enakega varstva pravic.
Za mnenje o odločitvi vrhovnega sodišča smo včeraj zaprosili tudi nekdanjega predsednika KPK, sedaj pa pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki so ga v SDS včeraj že pozvali k odstopu. Ker pa je bil v tujini, smo prejeli zgolj skupno izjavo nekdanjega senata KPK. »Odločitev komisije v zvezi z omenjenim poročilom je bila večkrat potrjena na upravnem sodišču v Ljubljani in Celju, v postopku za izdajo začasne odredbe pa tudi dvakrat na vrhovnem sodišču. Vse to potrjuje, da nismo ravnali samovoljno, arbitrarno, pristransko ali očitno nezakonito,« je zapisal Klemenčičev senat, ki odločitev vrhovnega sodišča spoštuje. Po njihovem mnenju bo sedaj vzpostavljena sodna praksa določala delovanje KPK v bodoče. »Z vidika prakse, ki je obstajala (oziroma ni obstajala) v času, ko je poročilo nastalo, pa lahko zgolj zatrdimo, da za svojim delom in vsebino poročila v celoti stojimo,« poudarjajo Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek. Glede na to, da je vrhovno sodišče poročilo KPK odpravilo izključno iz procesnih razlogov, nekdanji senat ne vidi ovir, da KPK postopek ponovi. Predsednik KPK Boris Štefanec včeraj še ni mogel napovedati, ali bodo to storili. Odločitev bo sprejel prihodnji teden, ko se bo sestal senat.
Tožilstvo ima čas do druge polovice marca
Glede na to, da se je specializirano državno tožilstvo pri odredbi finančne preiskave zoper Janeza Janšo sklicevalo tudi na ugotovitve KPK, smo o usodi finančne preiskave po sodbi vrhovnega sodišča vprašali tudi tožilstvo. »Kolikor je razvidno iz javno dostopnih podatkov, se odločitev vrhovnega sodišča ne nanaša niti na državno tožilstvo, niti na postopke, za katerih izvedbo bi bilo državno tožilstvo pristojno. Postopki in odločitve v finančnih preiskavah pa niso javni, zaradi česar vam več informacij ne moremo posredovati,« nam je včeraj odgovorila namestnica vodje specializiranega tožilstva Darja Šlibar.
Neuradno pa smo izvedeli, da se finančna preiskava Janše in z njo povezanih oseb nadaljuje. Tožilstvo ima sicer čas le še do druge polovice marca, da preiskavo zaključi, ter se nato odloči za morebitno tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
Peter Lovšin, Blaž Petkovič
