Televizijska hiša Planet TV je 18. novembra svojo osrednjo informativno oddajo Danes začela z novico o »spolnem škandalu na šoli«. Sporni posnetek so najprej objavili v napovedniku, nato še nekajkrat med samo oddajo. Za piko na i so posnetek komentirali še sodelujoči v resničnostnem šovu Bognedaj, da bi crknu televizor.
Planet TV pa še zdaleč ni edini slovenski medij, ki je z objavo spornega posnetka surovo posegel v zasebnost dveh dotlej anonimnih posameznikov in njunih družin. Slovenske novice, ki so prve poročale o »škandalu«, so o njem objavile okoli 20 člankov. Nič drugače niso ravnali niti v uredništvu tabloidnega dnevnika Svet24 in še marsikje drugje. V javnosti se zato upravičeno postavlja vprašanje, ali bi morali mediji, ki so »pozabili« na javni interes, poteptali novinarske standarde in na račun klikov žrtvovali dostojanstvo zlorabljenih posameznikov, prevzeti soodgovornost za tragedijo. Kot so opozorili tudi v Društvu novinarjev Slovenije, »bi morali uredniki v uredništvih, ki so v tem primeru prestopili vse meje poklicno dopustnega in tudi sicer dostojnega, prevzeti odgovornost za napake, kar vedno znova terjamo od drugih, mediji pa se opravičiti«.
Preberite še: Ministrstvo zavrača očitke, da niso poskrbeli za ustrezno pomoč
»Javnost je izkazala komercialni interes«
Kot kaže, pa vsaj v uredništvih Slovenskih novic in Planeta TV do tega ne bo prišlo. »Po bitki smo vsi generali. Če bi vedeli, da bo prišlo do takšnega epiloga, bi vsak ravnal drugače. Vprašanje pa je, če bi lahko ubežali tej objavi glede na svetlobno hitrost, s katero je ta dogodek obšel ne samo Slovenijo, ampak tudi svet. Objava je bila odziv na to, kar se je dogajalo po svetu,« nam je včeraj dejal odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja. Ob tem meni, da so v tem primeru ravnali »zelo konservativno«, saj so na spletu objavili zamegljen posnetek, identitete šole in učiteljev pa sprva niso razkrili, temveč so to storili šele po tem, ko je zadeva prišla na televizijo. Budjo smo vprašali, ali so v uredništvu presojali, ali je obstajal javni interes za objavo posnetka in zgodbe. »Svojevrsten odgovor je tudi radovednost, klikanost in tako naprej…« Na naše vprašanje, ali namerava odstopiti, pa je odgovoril, da je to vprašanje za upravo časopisne hiše Delo.
Tudi Bojan Traven, direktor in urednik informativnega programa na Planet TV, javno zatrjuje, da so o tej zadevi poročali korektno. Tako kot Budja poudarja, da so objavili zamegljen posnetek, ime pokojnega ravnatelja pa šele po tem, ko je sam stopil pred kamere. Še več, meni, da je zlivanje žolča po medijih svetohlinsko. O odstopu pa ne razmišlja. Vprašanje javnega interesa je za Travna sila preprosto: »Šlo je za vprašanje etike v družbi, ali odobravamo to početje, ali naj otroke to učimo ali ne. Mediji niso nič drugega kot ogledalo družbi.« Kakšen interes jih je vodil, pa so zelo jasno izpostavili v uredništvu Svet24. »K pritisku smo nedvomno prispevali mediji, saj smo o videoposnetku poročali z domnevo, da javni interes prevlada nad posegom v zasebnost. Zgodbo smo nato še raziskovali, saj je javnost zanjo dejansko izkazala komercialni interes. Tako smo še pospeševali dirko,« smo lahko včeraj prebrali v tem tabloidu, kjer funkcijo odgovorne urednice opravlja Karmen Špacapan. Kot je včeraj zapisal Marko Milosavljević na MMC RTVS, so s spletne strani Svet24, na kateri so ponujali tudi neposredno povezavo na necenzuriran posnetek in o njem poročali v več novicah s senzacionalističnimi naslovi, že izbrisali »vse izvirne prispevke, ki so jih objavljali od 18. do 21. novembra.«
Opustitev odgovornega poročanja
Pravnica Nataša Pirc Musar, ki je še pred tragičnim epilogom opozarjala na neodgovorno ravnanje novinarjev in urednikov, meni, da medijem kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja ni mogoče očitati, »morda pa bi lahko šlo za kaznivi dejanji obrekovanja oziroma opravljanja, ki sta pregonljivi na zasebno tožbo«. »Pokojni ravnatelj tega žal ne more več preganjati, lahko pa to stori učiteljica. Pri medijih gre bolj za opustitev odgovornega poročanja, ki žal ni sankcionirano na tak način. Najboljše zdravilo bi bilo, da jih kaznujemo bralci z nebranjem in jih udarimo, kjer najbolj boli, pri oglaševalski pogači,« je jasna Pirc-Musarjeva.
Milosavljević opozarja tudi na morebitne kršitve zakona o medijih in zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Pri tem izpostavlja določila, po katerih morajo mediji otroke in mladoletnike zaščititi pred pornografskimi vsebinami in prikazovanjem nasilja, česar pa zelo veliko medijev v tem primeru ni storilo. Iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS so nam včeraj potrdili, da so sprožili ustrezne nadzorne postopke proti medijem, ki so objavljali necenzurirani posnetek dogajanja na mariborski šoli. Neuradno naj bi se v postopku znašel Planet TV, globe za tovrstne prekrške pa znašajo od 500 do 60.000 evrov za pravno osebo in od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.
Na prijave kršitev v spletnih elektronskih publikacijah se je že prejšnji teden odzval tudi inšpektorat za kulturo in medije. Opravil je ogled portala Moškisvet.com (izdajatelj Kanal A) – do erotičnih in pornografskih vsebin je bilo mogoče dostopati brez tehničnih zaščit ali omejitev, novica pa je vsebovala tudi neposredno povezavo na tujo pornografsko stran Pornhub. Inšpektorat je odgovorno urednico pozval, naj nemudoma odstrani povezavo na pornografsko spletno stran ter sporni posnetek in fotografije, kar je ta tudi storila. Podoben postopek je bil sprožen tudi zoper Slovenskenovice.si. Vendar pa je namestnica odgovornega urednika v tem primeru zakonu zadostila tako, da je fotografijo »ustrezno zakrila«.
Novinarji ostali brez odgovora Vaclava Havla
Molk je včasih najboljši odgovor, je prepričan penolog dr. Dragan Petrovec. Kot pravi, si zlahka predstavlja okroglo mizo strokovnjakov, na kateri bi ti na novinarska vprašanja demonstrativno odgovarjali z molkom. »S tem bi jasno sporočili, kako se je treba obnašati v takem primeru,« je kritičen Petrovec.
V podkrepitev svojih besed je spomnil na obisk danes že pokojnega češkega predsednika Vaclava Havla pri ameriškem kolegu Billu Clintonu v obdobju afere Lewinsky. »Novinarji so seveda takoj planili na Havla in ga zaprosili za komentar. Havel je tedaj popolnoma mirno odgovoril, da ne razume vprašanja. Novinarji so najprej pomislili, da Čeh ne zna dobro angleško, in so zato vprašanje ponovili. Havel je na ponovljeno vprašanje odgovoril enako. Novinarji so šele takrat razumeli, kaj jim je želel povedati.«
Po Petrovčevem mnenju bi se morali tako odzvati tudi slovenski strokovnjaki, ki so na žalost raje tekmovali, »kdo bo pametnejši in pravičnejši, z Angelco Likovič na čelu«. Zavedati bi se morali, kako hude posledice ima lahko senzacionalizem: nekomu uniči življenje in se mora potem prebijati skozenj, nekdo drug pa se odloči za tragičen konec.
Ranka Ivelja, Blaž Petkovič več na www.dnevnik.si
