Zapletlo se je, ker nekatere šole za pripravo načrtov niso prejele izhodišč od občin

Na podlagi zakona o izvrševanju proračunov so morali javni zavodi s področja osnovnega šolstva, torej osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter glasbene šol, ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v soglasje poslati program dela, kadrovski in finančni načrt za leto 2014. Zapletlo pa se je, ker nekatere šole za pripravo načrtov niso prejele izhodišč od občin, ki jih kot njihovi ustanovitelji tudi financirajo, oziroma je bil v teh izhodiščih načrtovan primanjkljaj prihodkov iz naslova izplačila prvega obroka poplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Kot vir za ta primanjkljaj so nekateri navedli ministrstvo za izobraževanje, saj so prepričani, da bi moralo ta sredstva prispevati ministrstvo.

Brez dodatnih sredstev

A vlada se je odločila, da za to ne bo namenila dodatnih sredstev, zato ministrstvo k tako pripravljenim načrtom ni moglo podati soglasje, je na novinarski konferenci poudaril Pertinač. Občine so po njegovih besedah pozvali, da pošljejo šolam spremenjena izhodišča za pripravo finančnih načrtov, in s šolami v teh počitniških dneh usklajevali načrte. Kot pravi Pertinač, imajo tako zdaj vse javne osnovne šole potrebna soglasja in lahko normalno načrtujejo svoje delo.

Če načrti ne bi bili pripravljeni v skladu z navodili, bi moralo ministrstvo po besedah državnega sekretarja zavrniti izdajo soglasja, kar bi pomenilo zmanjšanje financiranja s strani ministrstva na 80 odstotkov realiziranih izdatkov preteklega leta in omejitve pri zaposlovanju. "To ni zaradi naše kaprice, ampak preprosto zaradi tega, ker skladno z odločitvami vlade mi na tak program dela soglasja ne bi mogli dati," je pojasnil Pertinač.

Rešitev ne prejudicira, kdo bo kril drugi obrok poplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij

Omenjena rešitev pa po njegovih besedah ne prejudicira, kdo bo kril drugi obrok poplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, ki ga bo treba izplačati februarja 2015. "To boste pa morali vprašati tistega, ki bo takrat pristojen za to. Zaenkrat z našimi ravnanji nismo tega prejudicirali, nismo pa mogli prevzeti obveznosti, kar so nekatere občine želele, ker skladno z odločitvami vlade nimamo podlage za to," je dejal.

Lokalne skupnosti so prepričane, da bi moralo sredstva, povezana z odpravo plačnih nesorazmerij, priskrbeti ministrstvo, nekatere šole zaradi tega napovedujejo tudi tožbo. Po podatkih ministrstva je sicer prvi obrok poračuna odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v šolah znašal 25 milijonov evrov. Od tega je 10 milijonov evrov šolam prispevalo ministrstvo za izobraževanje, čeprav to ni bilo načrtovano v proračunu, je še pojasnil Pertinač.