Konec leta bo treba v Bruselj poslati končno poročilo o projektu, ki se ga je že prej držala smola. Že med samo gradnjo se je močno zapletlo zaradi nepredvidenega stečaja ajdovskega Primorja, ki je bil na razpisu izbran za glavnega izvajalca del. A jim je vse težave na koncu vendarle uspelo rešiti in s pomočjo unovčene bančne garancije tudi odpraviti vse napake. Ko so si že skoraj oddahnili, pa jih je jeseni, ob obisku ministra za kmetijstvo Dejana Židana na Koroškem, doletelo novo razočaranje. Minister jim je namreč dal jasno vedeti, da uredbe, ki določa 300-metrski vplivni pas okoli odlagališča, ne bodo spreminjali in širili, za kar so si Korošci prizadevali že od leta 2006, ko je omenjena uredba stopila v veljavo. Ta je že takrat določala, da znotraj 300-metrskega vplivnega pasu okoli odlagališča ne smejo prebivati ljudje, kar je veljalo tudi za projekte, ki so jih takrat že gradili. Ker pa so jim ministri že leta pred prihodom Židana vseskozi obljubljali, da bodo do takrat, ko bo odlagališče zgrajeno, uredbo zagotovo spremenili, se na Koroškem zaradi tega niso posebej vznemirjali. Vse do letošnje jeseni, ko jim je Židan dal jasno vedeti, da spremembe ne bo.

Sprememba uredbe bi bila katastrofa za vso Slovenijo

Kot so nam neuradno pojasnili na ministrstvu, takšna sprememba ne bi prinesla nikakršne rešitve, temveč še več težav. Če bi vplivni pas širili, bi bila to morda rešitev le za Prevalje, na drugi strani pa bi to bila katastrofa za Ljubljano in druge kraje po Sloveniji. Problem bi lahko postal mnogo širši in tvegali bi, da bi prebivalci znotraj razširjenih vplivnih pasov od lokalnih skupnosti terjali nove in nove odškodnine. Pa čeprav, kot trdi vodja Koceroda Ivan Plevnik, nikjer v Evropi ne zahtevajo 300-metrskega pasu brez poselitve, pač pa le, da v tem pasu ni škodljivih vplivov na zdravje. In teh v primeru odlagališča Zmes naj ne bi bilo, ker gre za končne odpadke gospodinjstev in so to dokazali tudi z okoljsko študijo.

A vse kaže, da bodo težavo na koncu rešili le tako, da prebivalce treh hiš, ki živijo v okolici odlagališča, vendarle prepričajo o selitvi. Kar ni preprosto, pa tudi poceni ne bo. Ironija je tudi, da so Korošce leta 2004 vsi trepljali po ramenih, ker jim je uspelo najti prostor za odlagališče, ki so se ga povsod drugod po Sloveniji otepali.

Nepredvideni dodatni stroški letijo v nebo

»Še vedno iščemo rešitve, nič še ni dorečenega. Časa nimamo, to drži, poskušamo pa narediti vse, da bi problem rešili še v teh dneh,« je na vprašanje, ali so s prebivalci zdaj, ko se leto praktično izteka, že sklenili kakšen kompromis in jih prepričali o preselitvi, odgovoril prevaljski župan Matic Tasič. Če rešitve ne bodo našli, pa na obvezno okoljevarstveno dovoljenje IIPC za odlagališče Zmes ne morejo računati. Na Agencijo RS za okolje (Arso) so sicer vlogo poslali že leta 2010, a so tam potrebovali kar dve leti, da so o njej odločili in izdajo dovoljenja zavrgli. Občine za dovoljenje ne morejo zaprositi, dokler ne bodo rešili zapleta s prebivalci. »Ti se bodo morali tudi formalno preseliti in šele nato bomo lahko vlogo na Arso vložili vnovič, prej pa ne,« pravi Plevnik in priznava, da je okoljevarstveno dovoljenje ključno, saj lahko le na podlagi tega dobijo za Zmes tudi uporabno dovoljenje. »Denar bo treba vrniti, če naložba konec leta ne bo končana. To ne pomeni samo fizično končana, pač pa morajo biti vsi objekti dejansko v funkciji,« pojasnjuje Plevnik. Dodaja, da prebivalci tam ne bodo smeli več živeti, lahko pa bodo na tem območju nadaljevali kmetijsko dejavnost.

Občina jim zato pomaga pri iskanju primernih parcel za nove hiše ali vsaj stanovanje, da bodo preselitev izvedli čim prej. »Prebivalci so za to vedeli in na preselitev pristali že leta 2005. Potem pa so si premislili, kar pomeni, da dogovora niso spoštovali. A zdaj bo rešitve treba najti, da bo volk sit in koza cela, kot radi rečemo, ter bodo tudi uradniki zadovoljni,« še pravi Plevnik. Priznava, da bodo zaradi tega imeli dodatne stroške. Ti nastajajo že zdaj, saj morajo odpadke iz Koroške dnevno voziti v Celje in zato naročati tudi dodatne presoje vplivov na okolje.