Štiripasovna cesta, ki bo del Koroške vsaj približala slovenskemu avtocestnemu križu, bo dolga 17,5 kilometra in se bo na obstoječi trasi med Dravogradom in Arjo vasjo začela pri Trebuški vasi pri Slovenj Gradcu, šla mimo Podgorja, prečkala dolino Janine in se za predorom Pusta gora spustila proti dolini Velunje. Od tam se bo zarezala v pobočje Potoškega vrha in zavila do priključka Gaberke, prečkala dolino Lepene in se po nasipu spustila proti Škalskemu jezeru do priključka Škale.
Do priključka Velenje jug bo trasa potekala v pokritem vkopu. Na trasi sta predvidena dva dvocevna predora, in sicer Vodriž in Pusta gora v skupni dolžini dobrih 15 kilometrov, načrtovanih pa je tudi kar nekaj viaduktov, mostov, podvozov in nadvozov. Ker se na proračunska sredstva ni mogoče zanašati, vlada računa, da bo nekaj denarja zagotovila iz naslova podeljene koncesije za upravljanje avtocestnega omrežja, nekaj pa naj bi bilo na voljo tudi evropskega denarja, ki bo v prihodnji finančni perspektivi namenjen prav gradnji cestne infrastrukture. Finančna konstrukcija projekta bo sicer razvidna iz resolucije o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture za obdobje 2013–2020, z vizijo do 2030, ki je ta čas še v nastajanju.
Vsak na svojem bregu, gospodarstveniki pa žugajo
Čeprav ni dvoma, da je tudi ta del trase pomemben in bo Korošcem vsaj nekoliko skrajšal pot do Ljubljane in drugih delov Slovenije, pa mnoge še veliko bolj zanima, kdaj bo znanega kaj več o umeščanju trase, ki bo avtocestni križ povezala z Velenjem, in kje bo tekel koridor od Dravograda do Holmca. Kot kaže, je ta čas največja neznanka prav trasa skozi Mežiško dolino, ki bi slovenski avtocestni križ povezala z Avstrijo, saj Korošci že dve leti čakajo na njeno javno razgrnitev. A kot je na zadnjem svetu županov koroške regije dejal prevaljski župan Matic Tasič, te še ne bo, ker te variante preprosto ni na papirju. Težava je tudi, ker so bili koroški župani v preteklosti glede umeščanja precej razdeljeni, mnenja pa so se kresala tudi med sedanjim slovenjgraškim županom Andrejem Časom in bivšim županom, zdaj poslancem Matjažem Zanoškarjem, česar nista mogla skriti niti na svetu regije. Zanoškar je županom zažugal, naj se ne pustijo zavajati z raznimi študijami, ki jih pripravljajo v Ljubljani. Čas pa se bolj zavzema za sanacijo obstoječih državnih cest, saj da novelacija prometnih poti na tretji razvojni osi, ki je še v izdelavi, kaže, da štetje prometa štiripasovne avtoceste niti ne upravičuje. Se pa strinja, da je cestna infrastruktura slaba. Podobno meni tudi državni svetnik in vuzeniški župan Franjo Golob, ki slabi cesti pripisuje vse bolj katastrofalno gospodarsko stanje na Koroškem. Da bo treba ukrepati in poenotiti mnenja glede nujnosti umeščanja tretje razvojne osi, je koroške župane pozvala tudi tamkajšnja območna enota gospodarske zbornice. Podobno menijo tudi gospodarstveniki v savinjsko-šaleški regiji, ki se bojijo, da se bodo nekatera podjetja zaradi slabih prometnih povezav prisiljena tudi seliti.
Pingpong med vladama
Spomnimo, da je marca Janševa vlada na svoji zadnji redni seji sprejela sklep, da se postopek priprave DPN za varianto F2-2 in F3b, gre za priključek od avtoceste do Velenja v Podlogu pri Šempetru ali Braslovčah, ustavi, nadaljuje pa se umeščanje trase v koridorju obstoječe cestne povezave med Arjo vasjo in Velenjem. A je sedanja vlada ta sklep kmalu po imenovanju znova razveljavila, kot najprimernejšo pa predlagala varianto F3b, ki predvideva priključitev na avtocesto v Podlogu, saj naj bi bila ta še najbolj sprejemljiva tako za lokalne skupnosti kot z vidika varstva narave. V Dnevniku smo razkrili, da bi se omenjena trasa, po prvotni različici, ki je bila kasneje umaknjena iz javne razprave, v Krajevni skupnosti Šentilj na nekaj deset metrov približala hiši nekdanjega predsednika vlade in prvaka stranke SDS Janeza Janše, Šentiljčani pa so zažugali s civilno iniciativo.
