Pohiteli zaradi evropske komisije
Po podatkih raziskave, ki jo je lani opravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje, vsebnosti arzena, svinca, kadmija in cinka na območju stare cinkarne močno presegajo mejne vrednosti. Mejna vrednost za arzen je denimo 30 miligramov na kilogram suhe snovi, v enem od štirih odvzetih vzorcev pa je bilo te nevarne težke kovine kar 2100 mg/kilogram. Svinec je mejno vrednost presegal za kar 200-krat, zato ni čudno, da so civilne iniciative na nogah in da je sanacijo odločno zahtevala tudi Evropa.
Stara cinkarna je breme več desetletij starih okoljskih grehov. Ker občina pred nekaj leti, ko se je začela gradnja Tehnopolisa, ni zaščitila okolja in ni uredila ustreznega odlagališča za izkopano onesnaženo zemljo, je Slovenija letos dobila že dva evropska opomina. Problem je bil v tem, da v Sloveniji nimamo odlagališča za tovrstne nevarne odpadke, odvoz na odlagališča v tujino pa bi bil izjemno drag. Rešitev so iskali v tem, da bi se zemljina predelala v material, ki bi ga lahko uporabili kje drugje, ali pa da bi se dobesedno zakopala v globoke jame in zabetonirala. Nikoli ni prišlo do končne odločitve, kako in kdaj se bo rešil problem stare cinkarne, zato so civilne iniciative, ki jih vodi Boris Šuštar, o celjski ekološki sramoti obvestile Bruselj. Po prijavi se je zadeva začela hitreje reševati.
Zagotavljajo, da se ne bo prašilo
Če bi se zaradi stare cinkarne Slovenija znašla pred evropskim sodiščem, bi si prislužila visoko denarno kazen, zato so se na okoljskem ministrstvu in tudi na Mestni občini Celje resno lotili projekta sanacije. Občina je z rebalansom občinskega proračuna za sanacijo namenila kar pol drugi milijon evrov, z mednarodnim razpisom pa je poiskala izvajalca. Dobila je pet ponudb. Podjetja, ki so si želela tega posla, so ponudila zelo različne cene. Najnižja ponudba je znašala nekaj več kot milijon evrov, najvišja pa več kot 5,6 milijona evrov. Izbrano je bilo šentjursko podjetje Stonex, ki je v lasti Marjana Urleba. Ta je predlani kupil podjetje Mineral, pred leti pa je bil v nadzornem svetu podjetja Center Naložbe Boška Šrota. Znano je, da Mineral po propadu CM Celje obnavlja tudi del starega mestnega jedra, zato so se v civilnih iniciativah, ki jih vodi Boris Šuštar, ustrašili, da morda ne gre v ozadju še za kakšna drugačna kupčkanja prek osebnih poznanstev.
Zbodlo jih je, da na javnem razpisu ni bilo zahtev po strokovnih referencah in da še nikoli niso slišali, da bi se Stonex ukvarjal s predelavo nevarnih odpadkov. Da se vodilni iz Stonexa ne želijo preveč javno izpostavljati, kaže tudi to, da so z županom Šrotom pogodbo podpisali za zaprtimi vrati oziroma brez prisotnosti novinarjev, tako da za zdaj o tem, kako se mislijo lotiti dela, v javnosti ni veliko znanega.
Po besedah vodje projekta Petra Zapuška morajo najprej pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, potem pa bodo organizirali okroglo mizo in nanjo povabili različne strokovnjake, občane in člane civilne iniciative. Glede na to, da mora njihov projekt potrditi Agencija RS za okolje, se lahko zgodi, da bo prišlo še do kakšnih sprememb v postopku obdelave zemljine, to pa naj bi bil tudi edini razlog, da o podrobnostih ne želijo govoriti. Zapušek nam je zato včeraj lahko povedal samo to, da bodo zemljino najprej presejali, ker je v njej cel kup drugih odpadkov, potem pa jo bodo kemijsko obdelali, da bodo težke kovine postale stabilne. To pomeni, da bodo v taki obliki, da ne bodo uhajale v ozračje ali podtalnico. Iz zemljine nameravajo na poseben, inovativen način izdelati gradbeni material in zanj pridobiti slovensko tehnično soglasje. Gradbenega materiala ne bodo nikamor odvažali, ampak ga bodo vgradili na območju stare cinkarne. Zagotovil je tudi, da bo ves postopek potekal tako, da se ne bo prašilo v okolje, sicer pa bodo na okrogli mizi pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja, ki jim jih bodo zastavili strokovnjaki in občani.
