Na prvi pogled šokanten podatek o številu praznih stanovanj v kontekst postavi dejstvo, da številni lastniki uradno prazna stanovanja oddajajo na črno. Ocene, koliko stanovanj se oddaja brez pogodb, na Statističnem uradu Republike Slovenije nimajo.
Uradno, četudi dvomljivo število 100.000 uporabnih praznih stanovanj pa je vendarle dovolj veliko, da se vse več ljudi sprašuje, zakaj v času velike ponudbe, posledičnega padanja cen in zaradi krize vse večjega povpraševanja po neprofitnem najemu na stanovanjski trg ne posežejo tudi država in občine. Kamniški občinski svetnik Janez Balantič je na zadnji seji občinski upravi zastavil prav to vprašanje: ali nameravajo v občini, kjer je uradno praznih skoraj 20 odstotkov stanovanj, v času ekonomske krize, ko cene padajo, nakupovati in obogatiti občinski fond neprofitnih stanovanj?
Občine večinoma nepomembno posegajo na trg
Lidija Fujan iz občinske uprave je odgovorila, da že imajo 165 neprofitnih stanovanj. Zadnji razpis so objavili lani, ko novih stanovanj niso več kupovali. Zaradi omejenih financ jih ne nameravajo kupovati niti v tem niti v prihodnjem letu.
Bolj ambiciozne načrte imajo v ljubljanskem stanovanjskem skladu, kjer neprofitni stanovanjski fond vztrajno povečujejo tako z lastno gradnjo kot nakupi na trgu. »Kljub pričakovanju padca vrednosti stanovanj na trgu opažamo, da cene vendarle ne padajo toliko, kot se nekako pričakuje,« je bila jasna vršilka dolžnosti direktorice sklada Julka Gorenc. Dodala je, da na trgu nepremičnin prej opažajo občutno zmanjšanje povpraševanja, upoštevati pa je treba še, da se kar nekaj »novih« stanovanj prodaja v stečajnih postopkih, kjer je postopek prodaje precej reguliran. Ob hkratnem upoštevanju želje stečajnih upraviteljev in upnikov po čim uspešnejšem unovčenju stečajne mase in čim boljšem poplačilu v stečajnih postopkih prijavljenih terjatev, tudi v primeru teh prodaj cene ne padejo zelo hitro na zakonsko predpisan minimum, po katerem bi se nepremičnine lahko prodale.
Sicer pa imata Mestna občina Ljubljana in njen sklad v lasti 3945 stanovanjskih in bivalnih enot. Zadnji javni razpis iz leta 2010 so po pritožbi končali v tem letu. 387 upravičencev je stanovanja že dobilo, po dodelitvi stanovanj vsem 456 upravičencem pa bo stanovanja dobilo dobrih 11 odstotkov prosilcev. V Mestni občini Ljubljana naj bi bilo po podatkih statističnega urada praznih dobrih 22.000 stanovanj, od tega jih je skoraj 2700 v lasti pravnih oseb oziroma vlagateljev.
Po številu praznih »novih« stanovanj prednjači Dol pri Ljubljani
Statistika potrjuje tudi temu, kar že dalj časa priznavajo vlagatelji in nepremičninski posredniki: veliko praznih stanovanj je trenutno tudi v občinah blizu Ljubljane, kamor so se v minulih letih selile predvsem mlade družine, saj so za enak denar dobile precej večja stanovanja kot v prestolnici. Po deležu praznih stanovanj v lasti pravnih oseb prednjači Dol pri Ljubljani. Po statističnih podatkih tam prazna stanovanja v lasti pravnih oseb (zgrajena po letu 2006) predstavljajo skoraj devet odstotkov vseh stanovanj. Ta delež je visok tudi na Brezovici, v Komendi in Mengšu.
»Podatek, da sodimo med občine z največ praznimi stanovanji, prav gotovo ne drži. Večji kompleks, kjer bi prazna stanovanja lahko bila, je Šmidov log. Po današnjih informacijah investitorja je v tem kompleksu praznih 12 stanovanj, ki pa bodo zasedena najkasneje z novim letom,« je pojasnila Mateja Drolc, višja svetovalka za družbene dejavnosti v občini Komenda. Njihov občinski fond neprofitnih stanovanj šteje pet zasedenih stanovanj, zadnja so oddali leta 2003. »Glede na trenutne finančne razmere v občini in državi ne zmoremo povečevati fonda neprofitnih stanovanj,« je dodala Drolčeva.
Marko Podvršnik, direktor uprave občina Škofljica, sicer pravi, da uradnih podatkov o praznih stanovanjih nimajo, nekaj praznih pa zagotovo je. Hkrati dokaj dvomijo, da so cene bistveno padle. Imajo samo dve neprofitni stanovanji, zadnja so oddali leta 2006. »Povpraševanj po neprofitnih stanovanjih skorajda ni,« je dejal Podvršnik.
»Kolikor vem, v občini Trzin ni praznih stanovanj, vsaj ne v večjem številu. Tudi stanovanja v novem bloku, ki je bil zgrajen pred tremi leti, so bila relativno kmalu prodana, je dejal župan Tone Peršak. Dodal je, da ima občina osem in od teh oddanih sedem neprofitnih stanovanj. Kmalu pa bo število podvojila, saj gradijo dva nova objekta.
V Domžalah imajo 141 neprofitnih stanovanj. Zadnji dve starejši stanovanji so kupili lani, ponudb za nova stanovanja niso dobili. Zato razmišljajo, da bi naslednje leto gradili sami. Zadnji javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj so imeli leta 2010, ko so 137 prosilcem oddali 11 stanovanj.
