V sporočilu, pod katerega so se podpisali tudi vsi župani občin Mirnske doline, so zapisali, da so okoljevarstveno dovoljenje dobili za 10-letno obratovanje z možnostjo podaljšanja, to pa se nanaša na nekaj manj kot 100.000 ton odpadkov oz. za celotno zmogljivost prve faze omenjenega odlagališča.
Ker na Globokem lahko odlagajo le ustrezno obdelane odpadke in ker sami težko financirajo napravo za njihovo obdelavo, bodo morali obdelavo dolgoročno zagotavljati z zunanjim partnerjem, hkrati pa odlagati še dodatne količine, ki bodo omogočale pokrivanje stroškov obdelave in drugih stroškov povezanih z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture odlagališča.
Za zagotovitev dolgoročnega obratovanja odlagališča bodo morali zagotoviti še ustrezno čiščenje izcedne vode in izgradnjo novih odlagalnih polj.
Podpisniki izjave ocenjujejo, da bodo denar za vse potrebne naložbe dobili iz okoljskih dajatev in deloma s prihodki od odlaganja obdelanih odpadkov drugih občin. Hkrati bodo iskali možnosti za zagotovitev dodatnih dejavnosti v okviru zbirnega centra, kot je na primer kompostiranje odpadkov.
Od vseh uporabnikov komunalnih storitev v Mirnski dolini tudi pričakujejo, da bodo dosledno ločevali odpadke v skladu z zahtevami državne in občinske zakonodaje, so še sporočili iz Trebnjega.
Po podatkih Komunale Trebnje na območju Mirnske doline oz. občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno živi 19.000 ljudi, ki na leto odložijo približno 5000 ton odpadkov, od tega jih 3000 ton odložijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko.
