Kot že dve vladi pred njo namerava tudi Cerarjeva polniti proračunske luknje z uvedbo davka na sladke pijače. Vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek sta si po začetnem zagonu ter srditem protestu proizvajalcev pijač in Dejana Židana (najprej v vlogi poslanca in nato kmetijskega ministra) premislili in predlog zakona o davku na sladke pijače pustili ležati v predalu. Dejan Židan, ki je kmetijski minister že tretjič, pa svoja stališča očitno prilagaja finančnim potrebam vsakokratne vlade, saj se je čez noč prelevil v glavnega zagovornika obdavčitve sladkih pijač, s čimer naj bi se državni proračun na leto odebelil za okoli osem milijonov evrov.
»Naš resor za davek na sladke pijače ni nikoli dal zelene luči. Izvajanje nekih ukrepov, ki dajo minimalni finančni učinek, po drugi strani pa so zapleteni in neposredno škodijo slovenskim proizvajalcem, ni razumsko. Zato ne razumemo, zakaj bi jih sprejeli,« je junija 2013 Dejan Židan v Portorožu zatrjeval direktorjem kmetijskih in živilskih podjetij. In kaj je povedal pred dnevi, ko je nova vlada sprejela ukrepe za zmanjšanje proračunske luknje? »Na podlagi podatkov študij, ki so jih pripravile strokovne zdravstvene institucije, nimam argumentov, da bi nasprotoval temu ukrepu. Verjamem, da trošarinski zakon na sladkane pijače, ki bo zaščitil zdravje prebivalstva, ne bo škodljiv za slovenske proizvajalce pijač, ampak bodo lahko v tem videli celo priložnost.«
Zaradi zapisanega kmetijsko ministrstvo – po navedbah zbornice kmetijskih in živilskih podjetij – v veliki tajnosti spreminja stari predlog zakona o obdavčitvi brezalkoholnih pijač z vsebnostjo dodanega sladkorja oziroma sladil. Ker naj bi bil osnovni namen tega zakona zdravstvene narave – zmanjšanje debelosti pri mladih – je najmanj nenavadno in čudno to, da se z njim namesto ministrice, pristojne za zdravje ljudi, ukvarja minister, pristojen za pridelavo in predelavo hrane, in ga zagovarja v javnosti.
Živilci še vedno odločno proti
»Ministrstvo za kmetijstvo se gre po eni strani Robina Hooda, po drugi strani pa bo proračunsko luknjo le še poglobilo. Na nedavnem sestanku pri ministru Židanu sem povedala, da bi mi bilo ljubše, če bi se o tem vprašanju pogovarjali na katerem koli drugem ministrstvu, ne na kmetijskem. Če bi se na finančnem, bi jih opozorila, da kopljejo proračunsko luknjo, če bi se pogovarjali na zdravstvenem, pa bi jim rekla, da bi morali začeti problematiko debelosti pri mladostnikih reševati takoj, in to brez pobiranja dodatnega denarja. Nad mladimi bi bilo treba bedeti tako z gibalnega, prehranskega kot tudi socialnega vidika. Z enim davkom perečega problema debelosti ne bomo rešili, bo pa enajst podjetij, kolikor jih pri nas proizvaja sladke pijače, zaradi njega moralo odpuščati zaposlene ali celo zapreti vrata. Ta podjetja so na ogroženih območjih, na Kozjanskem, v Pomurju, Vipavski dolini, na Dolenjskem... Kaj nam je tam sploh še ostalo od živilske industrije?« se ogorčeno sprašuje Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Zagorčeva je prepričana, da od dodatnih osmih milijonov evrov, kolikor jih namerava vlada zbrati z novim davkom na sladke pijače, ne bo koristi. Po njenem je treba upoštevati, da bo zaradi podražitve sladkih pijač upadla njihova prodaja, posledično bodo manjši proračunski prilivi od DDV. Živilci so lani izračunali, da bi tak zakon prinesel okoli 30 milijonov evrov škode. »Del denarja, zbranega z davkom, bo šel za poostren nadzor nad proizvajalci pijač, da se bo vedelo, koliko sladkorja dajo vanje, na slabšem bodo tudi proizvajalci embalaže. Neto izkupiček od tega davka bo negativen,« trdi Zagorčeva, ki vladi predlaga, naj se, če želi pridobiti nove proračunske vire, raje osredotoči na odpravo sive ekonomije in uvede davčne blagajne. »Država potrebuje red pri pobiranju davkov in prispevkov od vsakogar, ki se pojavlja na trgu,« direktorica utemeljuje svoj predlog.
Podatki o vzrokih za debelost znani že tri leta
Po prejšnji verziji predloga zakona o davku na sladke pijače naj bi ta dajatev v državno blagajno na leto prinesla okoli 16 milijonov evrov prilivov, po novejši različici predvidoma še enkrat manj. Iz obdavčitve naj bi bili namreč izvzeti sadni in zelenjavni sokovi ter nektarji, ki vsebujejo naravni sladkor. A resnici na ljubo zdravstvena stroka tudi za naravne sladkorje poudarja, da imajo v presnovi podobno delovanje kot dodani sladkorji v pijačah, pozitivno pa je to, da imajo naravni sokovi v nasprotju s tistimi, ki jim je sladkor dodan, visok delež vitaminov, mineralov in različnih zaščitnih snovi.
Minister Židan je po nedavnem sestanku s predstavniki živilske dejavnosti pojasnil, da je svoje stališče do nameravane obdavčitve sladkih pijač spremenil po tistem, ko so jim v zdravstvenih krogih povedali, da pitje brezalkoholnih pijač z dodatnim sladkorjem ali sladili izdatno prispeva k zelo razširjeni debelosti mladostnikov. Po ocenah raziskovalcev naj bi samo sladkane pijače k razvoju debelosti prispevale okoli trideset odstotkov. Toda vsi ti podatki so znani najmanj od leta 2011, ko je ministrstvo za zdravje v okviru zdravstvene reforme prvič predlagalo uvedbo trošarin na nezdrava živila, med njimi tudi na sladke pijače in slaščičarske izdelke. Vse od takrat si je zaman prizadevalo za njihovo obdavčenje in za to, da bi zbrani denar namenili namensko, za odpravljanje problema debelosti. To zamisel so med drugim pobrali na Danskem, kjer pa so davek na sladke pijače že odpravili. Agnes Streissler - Führer, ustanoviteljica dunajske agencije za gospodarske raziskave, je za časnik Finance poudarila, da zato, ker ni bil učinkovit. Prinesel je namreč velike administrativne stroške in negativno vplival na dodano vrednost ter zaposlenost.
Dodajmo, da so lani, ko je davek na sladke pijače skušala uvesti vlada Alenke Bratušek, o tem spregovorili na parlamentarni seji odbora za zdravstvo, ne za kmetijstvo. In če vlado res bolj kot presahel proračun skrbi zdravje mladostnikov, bi morala biti prva ambasadorka takega davka ministrica za zdravje Marija Milojka Kolar Celarc, ne kmetijski minister Dejan Židan.
