Zgodbe lastnikov, ki jih je geodetska uprava (Gurs) obvestila, da stalno prebivajo v že pred leti prodanem gozdu, da mora davek plačati tudi preminuli zakonec, da imajo naenkrat namesto ene kopalnice dve, da bodo plačali trikrat višji davek za prazno stanovanje, pa čeprav v njem stalno prebivajo že 20 let, se iz dneva v dan množijo tudi v našem uredništvu.
Tudi stokrat ni bilo dovolj
Na Gursu trdijo, da za takšne absurde niso krivi oni, temveč predvsem lastniki nepremičnin, ki bi morali poskrbeti za pravilnost podatkov v različnih evidencah. Pri tem pa ni dovolj, da je določen podatek pravilno vpisan v eno od evidenc. Da ne bi povzročili še več škode lastnikom nepremičnin – tako namestnik generalnega direktorja Gursa Anton Kupic – geodeti različnih baz podatkov med seboj sami od sebe ne usklajujejo.
Toda medtem ko država celo odgovornost za uskladitev evidenc prelaga na lastnike nepremičnin, lahko ti zadnje dni predvsem nemočno pregledujejo neverjetna obvestila in upajo, da jim bo podatke uspelo urediti do predpisanega roka 31. marca. »Od ponedeljka, ko sem prejel informativni izračun, na brezplačno številko geodetske uprave kličem vsakih pet, deset minut. Telefon sem gotovo zavrtel že vsaj stokrat, pa še vedno nisem dobil svetovalca, da bi se naročil na obisk,« pripoveduje eden naših bralcev. Včerajšnje sporočilo Gursa, da je časa za urejanje podatkov še dovolj, ga ni pomirilo. »Bratrancu je že v ponedeljek uspelo dobiti zvezo, pa je naročen šele sredi marca. Kdaj bom potem termin dobil jaz?! Res ne vem, zakaj morajo tako vznemirjati ljudi, zakaj se ne da teh stvari narediti na normalen način,« se sprašuje.
A na ministrstvu za finance očitno menijo, da je stanje dovolj normalno, saj ocenjujejo, da njihovo ukrepanje za zdaj ni potrebno, zato za zdaj roka za ureditev podatkov ne bodo podaljševali. Bodo pa od Gursa zahtevali poročilo o situaciji in se nato odločili, ali bi vendarle morali kaj storiti.
Na Gursu medtem vse lastnike nepremičnin prosijo za strpnost in razumevanje ter zagotavljajo, da bodo vsi, ki bodo želeli urediti svoje podatke, to lahko storili. Kupic sicer priznava, da se njihove telefonske linije pregrevajo in da je treba včasih telefon zavrteti dvakrat ali trikrat, vendar zaradi finančnih omejitev števila operaterjev, ki jih je na brezplačni liniji zdaj deset, vsaj še ta teden ne nameravajo povečati. To bodo storili naslednji teden, če se bo naval lastnikov nepremičnin do konca tedna stopnjeval. Glede čakalnih dob pa pravi, da operaterji lastnike že zdaj obveščajo o njih in jim tudi povedo, v katerih izpostavah lahko do termina pri geodetu pridejo hitreje. »Manjši kot je kraj, krajša je čakalna doba. Najbolj so zasedeni svetovalci v Ljubljani, Mariboru, Kranju in drugih večjih mestih, čim greste v Domžale, Grosuplje..., je treba na termin čakati tudi trikrat manj časa.«
Čeprav Kupic pravi, da lastniki geodetsko upravo (pre)pogosto zamenjajo za davčnega svetovalca in jih sprašujejo, kako naj svoj davek zmanjšajo, vendarle priznava, da je v obvestilih in izračunih davka tudi precej napak. Vendar praviloma ne po Gursovi krivdi. »Mi smo povezali različne evidence in ljudem predstavili dejanske podatke, ki so v njih.« Kot pravi, pri tem ni pomembno, katere podatke iz katere evidence so upoštevali najprej, saj se podatki med seboj ne tepejo.
Med najbolj problematičnimi številke stanovanj
Iz zemljiške knjige so na primer povzeli podatke o vzpostavljeni osebni služnosti, večina podatkov o lastnostih stavbe je iz registra nepremičnin, občine so morale sporočiti namensko rabo zemljišč, dejansko rabo zemljišč so prevzeli od ministrstva za kmetijstvo in okolje, od upravnih enot oziroma iz centralnega registra prebivalstva pa so pobrali podatke o prijavljenih prebivališčih.
Prav slednji so po Kupičevih besedah med najbolj problematičnimi, saj morajo lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah stalno prebivališče prijaviti na številki stanovanja, samo hišna številka stavbe ne zadostuje. Toda ta obveznost velja šele od leta 2008 dalje, zato od 10 do 20 odstotkov prebivalcev svojega bivališča ni prijavilo tako natančno. To pa pomeni, da Gurs njihovih stanovanj ni štel za rezidenčna in jih je v informativnem izračunu obdavčil po trikrat višji, 0,5-odstotni davčni stopnji. Pa čeprav je lastnik številko stanovanja vpisal v register nepremičnin. Tega po Kupičevih besedah niso upoštevali, ker bi lahko lastnikom povzročili še več škode, saj imajo mnogi v istem bloku tudi po več stanovanj. »V takšnih primerih ne bi vedeli, katero stanovanje šteti za rezidenčno,« pojasnjuje.
Po pravico na ustavno sodišče
Mnoge lastnike je zmotilo tudi, da Gurs v informativni izračun ni vključil osebne služnosti na nepremičnini, čeprav so jo uredili. Kot pojasnjuje Kupic, so podatke o tem upoštevali, če je bila služnost v zemljiški knjigi urejena do 10. januarja, vseh kasnejših vpisov pa jim zaradi dolgotrajnosti obdelave podatkov pred izdajo obvestil ni uspelo več vključiti. Pri odmeri nepremičninskega davka se bo sicer osebna služnost upoštevala, če bo v zemljiško knjigo vpisana do konca marca. Kot kaže, pa bo šele ustavno sodišče odločilo, ali se bo davek po nižji, 0,15-odstotni stopnji obračunal tudi v primerih, ko bo osebna služnost vzpostavljena le na delu nepremičnine. Nepremičninski zakon zdaj namreč določa, da je do nižje obdavčitve mogoče priti le z vzpostavitvijo osebne služnosti na celotni nepremičnini.
Ustavno sodišče je tudi tisto, ki lahko prepreči visoko, 0,5-odstotno obdavčitev garaž, tudi tistih ob in pod bloki, ki so jih lastniki morali kupiti, saj so se prodajale v paketu s stanovanji. Niti v geodetskih krogih ne vidijo logike v tako visoki obdavčitvi, vendar pravijo, da je nepremičninski zakon jasen.
