Sprašujemo se, zakaj toliko kampanj okoli 0,0 voznikov, nacionalnih programov za varnost cestnega prometa, ki vključuje vizijo 0,0 alkohola v krvi, in navsezadnje povsem jasne zakonodaje, če pa je več kot očitno, da se je odvzemu vozniškega dovoljenja večina voznikov začetnikov, kot smo poročali v soboto, preprosto izognila.
Perko: To je absurd!
»To je absurd. Namen kazni se s tovrstnim popuščanjem popolnoma izgubi. Če vemo, da imamo možnost pritožbe, ki ji v večini ugodijo, potem se iz kazni ne naučimo popolnoma ničesar,« je do pogojnega vračanja vozniških dovoljenj kritičen specialist klinične psihologije dr. Andrej Perko. Po njegovem mnenju bi morala zakonodaja vsakega človeka, ki pije in potem sede za volan, obravnavati kot potencialnega morilca. »Problem je, ker je kultura pitja pri nas nekaj vsakdanjega in sprejemljivega, to pa se očitno odraža tudi v odločitvah sodišč.« Poudarja, da bi se morali zakonodajalci zavzemati za dosledno izvajanje kazni in za odvzem vozniškega izpita brez pogojnega vračila. Ob tem moramo imeti v mislih vse voznike, ne zgolj začetnikov.
Kljub temu da odvzem vozniškega dovoljenja ni nujno pogojen z vožnjo pod vplivom alkohola, je praksa predčasnega (pogojnega) vračanja vozniških dovoljenj skrajno skrb vzbujajoča. Na ministrstvu za pravosodje so nam povedali, da podatkov o tem, koliko vozniških dovoljenj je bilo odvzetih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ne hranijo, saj gre pri večini odvzemov za kombinacijo prekrškov. Hranjenje tovrstnih podatkov bi bilo po mnenju dr. Zdenke Čebašek - Travnik potrebno in koristno, saj bi dobili pregled nad tem, koliko voznikov začetnikov je opitih. Opozarja, da imajo vozniki začetniki manj izkušenj, ki so v kritičnih trenutkih odločilne za ustrezno reakcijo voznika. »Če je voznik pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, se njegov reakcijski čas podaljša, kar lahko vodi do tragičnih posledic,« dodaja.
Robert Štaba, generalni sekretar AMZS in predsednik zavoda Varna pot, odločitev sodišč v primeru množičnega vračanja vozniških dovoljenj, kot pravi, ne more komentirati: »Čas bo pokazal, ali so tovrstne odločitve pozitivno prispevale k razvoju višje prometnovarnostne kulture med mladimi.« Po njegovem mnenju opisana sodna praksa po eni strani predstavlja razkorak med zakonodajalcem in odločitvami sodišč, po drugi pa kaže, da je zakon prestrikten ali pa medresorsko neusklajen.
Dovoljenja vračajo tudi izkušenim voznikom
»Prestop meje dogovorjenega pravila se po navadi konča s tragičnimi posledicami za posameznika ali družbo, na tem mestu pa bi bila nujna nedvoumna postavitev pravil,« pravi Štaba. Dodaja, da nam že stari rek »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna« pravi, da bi se morale različne stroke pedagogov, penologov, prava in medicine dogovoriti, v katerih primerih je najbolje, da mladi popolnoma prevzamejo odgovornost za svoja dejanja, in v katerih primerih se jim napako lahko spregleda. »Izogibanje odgovornostim za napake, ki lahko ogrožajo varnost drugih, nedvomno ni dobro učno gradivo, iz katerega se bodo mladi naučili vrednot, odgovornosti in medsebojnega odnosa.«
Po Perkovem mnenju bi morala strožja zakonodaja in brezpogojno sankcioniranje vožnje pod vplivom alkohola veljati za vse, ne samo za začetnike. A kot so pokazali podatki, ki so nam jih poslali z pravosodnega ministrstva, so sodišča prijazna tudi do izkušenih voznikov. 8661 izkušenim voznikom so pred dvema letoma odvzeli vozniško dovoljenje, 5488 so jih nato pogojno vrnili. Lani so vozniško dovoljenje odvzeli 7789 voznikom, pogojno pa so jih vrnili kar 6509. V letošnjem letu je brez vozniškega dovoljenja za zdaj ostalo 3447 voznikov, a so jih nato sodišča veliki večini vrnila – kar 2743.
Že v sobotnem Dnevniku smo pisali, da je zakonodaja glede vožnje pod vplivom alkohola pri voznikih začetnikih po eni strani skrajno restriktivna, po drugi strani pa prekrškarjem daje možnost pritožbe na izrečeno sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pristojna sodišča pritožbam voznikov začetnikov ugodijo v okoli 80 odstotkih. To sporno prakso na ministrstvu za pravosodje utemeljujejo s predpisom, ki pravi, da »sodišče predlogu obdolženca ugodi, v kolikor na podlagi predloženega zdravniškega spričevala, narave, pomena očitane kršitve, osebnosti obdolženca, njegovega prejšnjega življenja in drugih okoliščin oceni, da odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa«.
