»Slovenski gozdovi so na tleh – ali gozdarsko stroko čaka enaka usoda?« se ob uničevalni ledeni ujmi sprašujejo v sindikatu Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in Sindikatu državnih organov Slovenije. Pred tremi meseci so namreč revirni gozdarji obsedeli v pisarnah, ker je zmanjkalo denarja za potne stroške in za barvo za označevanje drevja za posek. Po zamenjavi direktorja Zavoda gozdove Slovenije (Iva Trošta je kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan nadomestil z Damjanom Oražmom) naj bi bilo bolje, a prvi zavodov sindikalist Niko Laznik trdi, da ni.
»Gozdarska stroka je na kolenih«
»Zaradi ledene ujme smo gozdarji dobili ogromno dodatnega dela, in to izjemno nevarnega, denarja pa ni nič več kot prej. Do danes nam niso dodali niti evra h kilometrini; kdor s svojim avtomobilom za službene potrebe prevozi več kot 200 kilometrov na mesec – povprečje tistih, ki delajo na terenu, je prevoženih 500 kilometrov –, razlike še vedno ne dobi plačane,« trdi Laznik in upa, da bodo z direktorjem Oražmom in ministrom Židanom čim prej sedli za pogajalsko mizo in se pogovorili, kako bodo reševali denarne težave zavoda. »Zaradi političnega mešetarjenja, prekomernega varčevanja in racionalizacije v preteklosti je gozdarska stroka danes na kolenih. Po katastrofalnem žledu smo gozdarski strokovnjaki na Zavodu za gozdove Slovenije prisiljeni izvajati dodatna dela v močno oteženih in nevarnih delovnih razmerah, in to s popolnoma neustrezno opremo,« sta opozorila prej omenjena sindikata.
Damjan Oražem je nad tako ostrimi besedami sindikalistov presenečen. Pravi, da ZGS za redno delovanje računa na dodaten denar prek številnih projektov, na katere so se prijavili. In dodaja, da je ministra Židana že v začetku leta prosil, naj predstavnike sindikat sprejme na pogovor. »Minister je bil pripravljen to storiti, predlagal je le, naj se v njegovem kabinetu dogovorijo za datum. Vodstvo sindikata sem večkrat pozval, naj to storijo, a še vedno niso,« nam je pojasnil Oražem.
Brezposelne naj bi vpoklicali še ta mesec
Na nekaterih območnih izpostavah ZGS so nam potrdili, da zavod kljub hudi finančni stiski, zaradi katere je moral konec lanskega leta najeti premostitveni kredit, še vedno čaka, ali mu bo kmetijsko ministrstvo zagotovilo dodaten denar in plačalo dodatno delo, ki je povezano z odpravljanjem posledic ledene ujme. Za zdaj si stroške, ki jih imajo s tem, zapisujejo na posebnem stroškovnem mestu in upajo, da bodo delo dobili plačano. Direktor Oražem pravi, da tudi druge državne službe, ki so sodelovale pri odpravljanju posledic ledene ujme, interventnega dela še niso dobile plačanega, saj rok za prijavo stroškov poteče jutri (na ZGS so povečan obseg dela ovrednotili na okoli 2,2 milijona evrov).
Na Zavodu za gozdove Slovenije v okviru ukrepov, zapisanih v interventnem zakonu o odpravi posledic ledene ujme, še ta mesec pričakujejo tudi kadrovsko okrepitev z brezposelnimi inženirji gozdarstva. Na zavodu za zaposlovanje jih je bilo prejšnji teden prijavljenih 84, od teh naj bi jih približno 60 sprejeli na ZGS in preostale na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Tam naj bi na stroške zavoda za zaposlovanje predvidoma ostali do konca tega leta, v tem času naj bi opravili pripravništvo in strokovni izpit, če bi jih potrebovali tudi prihodnje leto, pa bi moralo po naših informacijah denar zanje zagotoviti kmetijsko ministrstvo. Oražem pravi, da lahko brezposelni inženirji gozdarstva pri njih delajo marsikaj – pomagajo pri odbiri drevja za posek, organizirajo povezovanje lastnikov gozdov...
