Ena od poglavitnih rešitev predloga zakona o delovnih razmerjih se nanaša na večjo uveljavitev zaposlovanja za nedoločen čas, saj bo zaposlovanje za določen čas mogoče le še v izjemnih primerih (nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali poslovodne osebe oziroma prokurista, opravljanje javnih del). V primeru povečanega obsega dela bo število zaposlitev za določen čas pri delodajalcu omejeno na največ deset odstotkov zaposlitev za nedoločen čas, manjši delodajalci pa bodo na tak način lahko zaposlili le eno osebo. V primeru nadomeščanja bo delodajalec pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem lahko sklenil največ dvakrat zaporedoma. Zaposlovanje osebe za določen čas bo mogoče največ dve leti, trimesečna ali krajša prekinitev delovnega razmerja pa ne bo predstavljala prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.

Čeprav naj bi tako imenovana enotna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas postala pravilo, pa to ne pomeni, da bodo zaposleni za nedoločen čas uživali enako zaščito kot doslej. Ministrstvo za delo namreč zanje predlaga skrajšanje odpovednih rokov in znižuje odpravnine. V prvih petih mesecih tako imenovanega poskusnega dela je predlagan odpovedni rok 14 dni ali namesto njega denarno povračilo, nato pa glede na trajanje zaposlitve največ 90-dnevni odpovedni rok (sedaj znaša največ 120 dni). Odpravnina se enotno zniža na eno petino osnove za vsako leto pri delodajalcu, medtem ko po veljavni ureditvi lahko doseže tudi eno tretjino osnove pri tistih, ki so pri delodajalcu zaposleni več kot 15 let. Uvaja pa se možnost izredne odpovedi delavca, ki mu delodajalec dvakrat zapovrstjo ali v obdobju šestih mesecev ni plačal prispevkov za socialno varnost.

Dogovor o dodatku za delovno dobo predlagatelj zakona prenaša na kolektivne pogodbe. Z njimi bi se po novem urejalo tudi plačilo za odmor med delovnim časom, ki se ne bi več štel v delovni čas. Pri nosečih delavkah in delavkah, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, se prepovedujejo priprave na odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predlaga pa se zvišanje starosti, ki opredeljuje starejšega delavca.

Po novem se podrobneje ureja, koliko časa in v katerih primerih je mogoče delavcu naložiti opravljanje drugega dela: delavec lahko drugo delo opravlja največ tri mesece v primeru začasno povečanega obsega drugega dela, zmanjšanega obsega osnovnega dela ali nadomeščanja. Izenačuje se položaj delavcev ne glede na članstvo v sindikatu tako, da se jim omogoči sodelovanje pri določanju njihovih pravic prek sveta delavcev ali delavskega zaupnika. Uvaja se ostrejše sankcioniranje vsakršne diskriminacije, spolnega ali drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ter odškodninsko odgovornost delodajalca v teh primerih.

Bolje bodo zaščiteni agencijski delavci, saj med drugim omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi na največ dve leti za isto delo po novem obsega tako neposredne kot posredne (prek zaposlitvene agencije) zaposlitve pri istem delodajalcu. Problematiko izigravanja delavcev prek tako imenovanih slamnatih podjetij pa predlagani zakon rešuje tako, da bo v primeru prezaposlovanja delavca iz matične družbe v slamnato podjetje brez premoženja za terjatve teh delavcev še dve leti po prezaposlovanju solidarno odgovorno matično podjetje.

Delodajalec bo po novem prosto delovno mesto lahko objavil na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca, neizbranega kandidata pa bo o svoji odločitvi lahko obvestil po elektronski pošti. Predlog zakona širi tudi pooblastila inšpektorjev za delo in uvaja sankcije za nekatere kršitve, ki doslej niso bile predvidene.

Manjše nadomestilo za brezposelnost in manj časa

Predlog sprememb zakona o urejanju trga dela pa prinaša ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje. Brezposelne osebe in upokojenci bodo dobili možnost začasnega in občasnega dela, vendar le preko zavoda za zaposlovanje. V primeru brezposelnosti ministrstvo predlaga skrajšanje časa prejemanja denarnega nadomestila z največ 25 na največ 18 mesecev. Obenem bi se za prve tri mesece višina nadomestila za brezposelnost z 80 odstotkov povprečne mesečne plače zadnjih osem mesecev dela znižala na 70 odstotkov. Po novem bi pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavljala tudi brezposelna oseba, ki se je z delodajalcem odločila za sporazumno prekinitev delovnega razmerja (vendar le v višini polovice povprečne plače). Po predlogu novele do preostalega dela neizkoriščene pravice ne bodo več upravičeni zavarovanci, ki so upravičeni do nove pravice do denarnega nadomestila.

Prijava zaposlenega v evidenco iskalcev zaposlitve bo mogoča že v času odpovednega roka, pri čemer bo delodajalec moral zaposlenemu omogočiti iskanje nove zaposlitve vsaj en dan v tednu, hkrati pa bo upravičen do določenega povračila stroškov zaradi tega. Predlagana je poenostavitev pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila, z novelo pa se olajšuje in poenostavlja tudi postopek izbora izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja.

Država naj bi prihranila

Poleg navedenih sprememb novela vsebuje tudi nekaj novosti pri vključevanju v javna dela, opredeljuje ministrstvo za delo kot izvajalca ukrepov na trgu dela, uvaja pa tudi novo centralno evidenco o začasnem delu. Skupni prihranek državne blagajne zaradi sprejetja novele je ocenjen na 45,2 milijona evrov.

Tako predstavniki delodajalcev kot sindikatov z reformnimi predlogi še niso podrobneje seznanjeni, zato so v svojih komentarjih zadržani. Oboji poudarjajo, da je reforma trga dela potrebna, predlagane rešitve pa bodo lahko ocenili šele po skrbni preučitvi predloga. Sta pa tako predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič kot predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi že napovedala, da izvzemanje odmora iz delovnega časa ne pride v poštev. "Zaradi tega predloga lahko pade cel zakon," je vlado pred vztrajanjem posvaril Posedi. Je pa tudi Vizjak včeraj ugotavljal, da je mogoče največ razprave s socialnimi partnerji pričakovati prav okoli tega predloga. mk