Kot smo namreč izvedeli , pomočnik uprave AUKN Venčeslav Radi zdaj med drugim novači državno podjetje PDP, Telekom Slovenije, Triglav Naložbe in Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja, da bi dokapitalizirali Rimske terme. Zbrati želi najmanj sedem milijonov evrov.
Dokapitalizacija Rimskih term je nujna, da bi družba sploh lahko izpeljala prisilno poravnavo, o kateri bodo navadni upniki sicer glasovali predvidoma septembra. Če ne bo potrjena, bodo Rimske terme končale v stečaju, država pa bo morala EU vrniti okoli šest milijonov evrov evropskih sredstev, ki so jih pridobile Rimske terme. To je tudi poglavitni motiv za Radijevo akcijo pri prepričevanju državnih podjetij, da naj sodelujejo pri dokapitalizaciji družbe.
Pogoj za dokapitalizacijo Rimskih term z denarnimi vložki so postavile banke upnice, ki jim družba dolguje več kot 20 milijonov evrov. Da bi namreč Rimske terme postale kapitalsko ustrezne, bi jim morale banke odpisati za več milijonov evrov posojil. A takšen predlog za banke ni bil sprejemljiv. So se pa banke strinjale, da bodo v lastniški kapital Rimskih term konvertirale tolikšen znesek terjatev, kolikor bo znašala dokapitalizacija z denarnimi vložki. Predlog, ki je trenutno na pogajalski mizi, predstavlja sedem milijonov evrov dokapitalizacije s svežim kapitalom in sedem milijonov evrov dokapitalizacije s konverzijo bančnih terjatev v kapital. Za dolgoročno vzdržno poslovanje bi se namreč morali dolgovi Rimskih term zmanjšati pod 15 milijonov evrov.
Na AUKN so pojasnili, da je v interesu države, da bi prisilna poravnava Rimskih term uspela, zato pomočnik uprave Radi v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvom za finance, nekaterimi večjimi družbeniki, bankami in Rimskimi termami koordinira potrebne aktivnosti za izvedbo prisilne poravnave. Po načrtu finančnega prestrukturiranja lahko Rimske terme dokapitalizirajo vsi družbeniki in upniki, so pojasnili na AUKN. Koliko naj bi znašala dokapitalizacija z denarnim vložkom, na AUKN niso točno odgovorili. Pojasnili so le, da spodnji prag uspešnosti povečanja osnovnega kapitala z denarnimi vložki znaša 2,5 milijona evrov.
Četudi bo načrtovana dokapitalizacija Rimskih term tako ali drugače uspela, pa bi morale banke za rentabilno poslovanje družbe znižati tudi obrestne mere za najeta posojila. Pod taktirko nekdanje predsednice uprave Marjane Novak, ki je nekaj mesecev pred začetkom stečaja vodila Primorje, so se namreč Rimske terme zadolževale po izjemno visokih obrestnih merah. To je potrdila tudi Alenka Iskra, ki je pred meseci zamenjala Novakovo: "Posojila, ki so bila leta 2010 najeta za investicije, so absolutno predraga. Pod obstoječimi pogoji poslovanja pa jih družba ni sposobna vrniti." Zadnjo besedo bodo imeli navadni upniki. Da bo prisilna poravnava uspela, jo bodo morali podpreti lastniki najmanj 60 odstotkov navadnih terjatev.
