EBRD je še pred dvema mesecema Sloveniji za leto 2013 pripisoval 1,1-odstotni padec BDP, zdaj pa se je ta številka zdaj povečala. V regiji vzhodnoevropskih držav se bomo torej letos in prihodnje leto odrezali najslabše od vseh članic EBRD.

Vzrok temu je po navedbah EBRD predvsem nerazpoložljivost kakovostnega kapitala bank. Analitiki EBRD izpostavljajo, da državi za dokapitalizacijo največje banke v državni lasti ni uspelo pritegniti zasebnega vlagatelja in da bo to še vprašanje, s katerim se bo država morala ukvarjati do konca letošnjega leta.

Ukrepi za fiskalno konsolidacijo, ki jih je sprejela nova slovenska vlada, bodo močno vplivali na domače povpraševanje. Pri EBRD so sicer poudarili, da je sprejetje varčevalnega paketa s soglasjem sindikatov dobra popotnica pri sprejemanju nadaljnjih reform.

Šibak izvoz

Slovenski izvoz po njihovih ugotovitvah ostaja šibak zaradi recesije na najbolj pomembnih slovenskih zunanjetrgovinskih trgih, zlasti v Italiji.

EBRD je sicer napoved gospodarske rasti v srednji Evropi in v baltskih državah za letos malenkost izboljšala. Za prihodnje leto pa jo nekoliko popravila navzdol: z majske napovedi o 2,3-odstotni rasti na 1,9-odstotno rast. Pri tem je poslabšala napoved za Hrvaško, ki ji za letos namesto padca v višini 0,6 odstotka napoveduje 1,2-odstotni padec BDP.

Močno je znižala tudi napoved gospodarske rasti v Rusiji. Namesto 4,2-odstotne rasti BDP ji EBRD za letos napoveduje 3,1-odstotno rast. Padec je posledica negativnega vpliva evropske dolžniške krize na rusko gospodarstvo, so prepričani analitiki EBRD.

Medtem je "pestro" tudi z gospodarstvom drugod po Evropi. Britanski Guardian za prihodnji mesec napoveduje grški bankrot, nič dobrega pa po mnenju analitikov ne čaka niti Španije.

Jože P. Damijan: Prošnja Slovenije za pomoč EU le še stvar matematike in dveh predpostavk

Ekonomist Jože P. Damijan pa je danes na svojem blogu zapisal, da je prošnja Slovenije za pomoč EU v bližnji prihodnosti "le še stvar preproste matematike in dveh predpostavk".

"Prva predpostavka je, da se bo vlada (končno) lotila projekta sanacije bank prek “slabe banke”, druga pa, da se bo evrska kriza nadaljevala, zaradi česar bodo finančni trgi to potezo kaznovali z velikim povečanjem pribitka na slovenske državne obveznice," je zapisal Damijan. Pri tem se mu zdi tragično, da vlada izbire sploh nima in mora ravnati v skladu s prvo predpostavko, medtem ko je druga mednarodna danost, na katero Slovenija nima vpliva.

Damijan nato preide k matematiki. Slabe in zelo slabe terjatve slovenskih bank trenutno znašajo med 6 in 8 milijard evrov, vendar se stanje poslabšuje iz meseca v mesec, opozori. V primeru, če bi se vlada odločila sanirati slabe terjatve v višini osem milijard evrov, "mora v ta namen bankam nadomestiti te terjatve z državnimi obveznicami v enaki protivrednosti (če bi jih nadomestila po knjigovodski vrednosti) oziroma se mora v tujini v ta namen zadolžiti za več kot 25 % BDP".

Če pa bi vlada ubrala bolj konzervativno pot in bi pripoznala zgolj 6 milijard evrov, kolikor naj bi po oceni UMAR znašale slabe terjatve v prvem četrtletju letos, bi to pomenilo dodatno zadolžitev države v višini skoraj 17% BDP, piše Damijan. "Z drugimi besedami, zaradi sanacije bank se bo v letu 2013, ko bi se naj ta operativno izvedla, javnofinančni primanjkljaj Slovenije iz načrtovanih 3% BDP povečal na 20 do 28% BDP," dodaja Damijan. Kot primerjavo doda tekoči fiskalni primanjkljaj na Irskem, ki je v času sanacije bank v letih 2009 in 2010 poskočil na 14.2 in 31.3 % BDP, v Španiji pa na 11.2 in 9.3% BDP, pri čemer je Španija le delno sanirala banke, medtem ko jo glavnina še čaka). "Javni dolg pa bo v vsakem primeru prekoračil maastrichtsko mejo 60% BDP (iz 48% na 65% oziroma 73% BDP)," opozarja.

V trenutku, ko bo slovenska vlada tak ukrep napovedala, bodo pribitki na slovenske vrednostne papirje poleteli v nebo, napoveduje ekonomist. "Tako se je zgodilo na Irskem in v Španiji v letu 2010. Na Irskem se je pribitek na desetletne obveznice v primerjavi z nemškimi povečal za skoraj 4-krat, v Španiji pa za skoraj 6-krat (glej sliko 1). Finančni trgi za slovenske desetletne obveznice trenutno zahtevajo več kot 5-krat večji pribitek kot na nemške obveznice". Piše, da je mogoče pričakovati, da bi se v primeru napovedi dodatne zadolžitve slovenske države v namen sanacije bank ta pribitek najmanj podvojil – torej bi obrestna mera na slovenske desetletne obveznice presegala 12%. "To pa je cena zadolžitve, ki je nobena država ne more sfinancirati niti na srednji rok, kaj šele na dolgi rok. Slovenija bi v tem primeru – po vzoru Grčije, Irske, Španije in Portugalske – morala zaprositi za pomoč EU," zaključuje Damijan.