Peto največje gospodarstvo evrskega območja se je ob sosednji Nemčiji, industrijskemu gigantu, prav tako izkazalo za gospodarsko velesilo, ki je postala pomemben igralec na številnih področjih, kot so elektronika, računalništvo, industrijski proizvodi in kemija. To je državi omogočilo izjemno rast izvoza, kar jih po podatkih finančne skupine ING Groep že pet let zapored postavlja na sedmo mesto med evropskimi državami po vrednosti izvoza, zunanjetrgovinski presežek pa je bil v prvih devetih mesecih lanskega leta takoj za Nemčijo drugi najvišji v evrskem območju. Presežek na tekočem računu Nizozemska sicer vzdržuje že vse od leta 1981, pojasnjuje ekonomist z ING Maarten Leen.

Močno grozdenje podpira trend lokalizacije

Nizozemska je že od nekdaj izrazito odprta država, ki si je v zgodovini ime in status ustvarila prav s trgovanjem. Tradicionalno močnim izvoznim panogam, kot so kmetijstvo, elektronika in visoke tehnologije, pa se je v zadnjem času pridružila tudi kemična industrija. K temu je izrazito pripomogla izvrstna infrastruktura, od pomembnega letalskega vozlišča Schiphol, odprtosti na morje prek največje evropske luke Rotterdam in pomembnih pristanišč v Amsterdamu, Vlissingnu in Delfzijlu, plovnih poti po rekah Ren, Maas, Scheldt in Ems, izvrstnih železniških povezav s sosednjimi gospodarskimi vozlišči, kot sta nemško Porurje in belgijski Antwerpen, pa do priključenosti na evropska omrežja za nafto, plin in etilen.

S tem so ustvarjeni odlični temelji za gospodarski grozd, v katerem je povezanih več sto visokotehnoloških družb, raziskovalnih inštitutov, podpornih podjetij in dobaviteljev. Pri tem posebej izstopata Eindhoven, mesto na jugu države, in tamkajšnji Brainport, ki je inkubator številnih inovativnih družb ter vozlišče raznovrstnih industrij, ki obsegajo avtomobilske, prehrambne, kemične, visokotehnološke, oblikovalske panoge in mnoge druge. Regija je med drugim tudi dom elektrotehničnega velikana Philipsa, proizvajalca navigacijskih naprav TomTom, proizvajalca polprevodnikov ASML in kemične družbe Akzo Nobel. Izjemnega gospodarskega pomena je seveda celotna konurbacija Randstad, ki poleg štirih največjih nizozemskih mest Amsterdama, Rotterdama, Haaga in Utrechta vključuje tudi Delft z znano tehniško univerzo ter je eden izmed centrov Skupnosti za znanost in inovacijo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).

Kriza kaže zobe tudi na Nizozemskem

Povsem imuna proti evropski dolžniški krizi seveda ni niti Nizozemska. Kar dve tretjini izvoza sta namreč vezani na trge zahodne Evrope, ki se soočajo z naraščajočo verjetnostjo vnovične recesije, in zaradi tega bo država zelo težko dosegala takšne stopnje rasti kot v minulem desetletju ali dveh. Prav tako Nizozemska za zdaj še ni pustila vidnega pečata na trgih v razvoju, zlasti v Aziji. Toda domača inovativnost in podjetniški duh bi morali v časih, ko je zagon svetovnega gospodarstva vse bolj na plečih držav, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, Nizozemski kljub vsemu zagotoviti ohranitev statusa trgovske velesile.

Sicer država ni imuna niti proti razpravam o "nacionalnem interesu", saj je v minulem desetletju veliko širše prepoznavnih družb, kot sta največja banka ABN Amro in letalski prevoznik KLM, prešlo v roke tujih lastnikov in sprožilo burno debato o razprodaji državnega premoženja.

Glavni izzivi, pa tudi priložnosti, s katerimi se bo država v prihodnje soočala, so razvoj novih okoljskih tehnologij, neugodni demografski trendi staranja prebivalstva in rastoče povpraševanje po hrani rastočega svetovnega prebivalstva. Ena izmed največjih groženj ne samo nizozemski, temveč celotni evropski industriji pa je erozija temeljev kakovostnega izobraževalnega in inovativnega okolja s strani vlade, je kritičen finančni direktor družbe ASML Peter Wennink.

jernej.ogrin@guest.dnevnik.si