Finančni minister Franc Križanič je pojasnil, da "je slovenski potencialni prispevek s tem povečan z 2,073 na 3,664 milijarde evrov," in dodal, da bo zaradi tega potrebna sprememba zakona. Pri tem pa Križanič ne pričakuje težav, zlasti zaradi dejstva, da je pomen območja evra za Slovenijo velik, še posebno v primeru finančnih težav, s kakršnimi se bojuje Grčija.

Evropski finančni ministri so istočasno z doseženim dogovorom o spremembi lizbonske pogodbe postavili temelje stalnega evropskega mehanizma za finančno pomoč (ESM - European Stability Mechanism). Ta bo postal operativen leta 2013 in bo imel 80 milijard evrov kapitala v gotovini, preostalih 620 milijard evrov bo tako imenovani kapital na vpoklic. "Od 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih letnih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov," je pojasnil Križanič sodelovanje Slovenije v ESM. Premiki na področju obeh mehanizmov bodo pomembno vplivali na stabilnost območja evra, na samem jugu Evrope, kjer tiči razlog za njuno ustanovitev, pa se pritiski medtem močno stopnjujejo.

"Potrebujemo sveža sredstva v okviru programa mednarodne finančne pomoči, ki bi lahko po višini dosegel ali presegel lanskega (110 milijard evrov)," je včeraj sploh prvič o obsegu pomoči spregovoril grški premier George Papandreou in pozval parlament, naj vendarle potrdi ostre varčevalne ukrepe, ki so nujno potrebni za sprostitev naslednje tranše posojil, brez katere je bankrot neizogiben. Grški parlament bo danes glasoval o zaupnici vladi, 28. junija pa o programu varčevalnih ukrepov, prek katerih bi Grčija do leta 2015 znižala stroške za 28,4 milijarde evrov, s privatizacijo državne lastnine pa zbrala dodatnih 50 milijard evrov. Izid glasovanja je vse prej kot gotov. Poleg dejstva, da je proti ukrepom tudi mnogo koalicijskih poslancev, je iz dneva v dan več pritiskov javnosti. Anketa, objavljena v grškem časopisu To Vima, namreč kaže, da kar 47 odstotkov Grkov odločno nasprotuje sprejetju ukrepov, mnogi med njimi pa to tudi glasno izražajo v protestih pred parlamentom.

"Grčija mora najprej izpolniti pogoje in sprejeti varčevalne ukrepe, šele po tem se bomo lahko pogovarjali o dodatnem programu pomoči in izplačilu naslednje tranše posojil," je opozoril nemški finančni minister Wolfgang Schäubele. Podobno mnenje so izrazili tudi preostali finančni ministri na nedeljskem zasedanju, ki se je zavleklo močno v ponedeljkovo jutro. Finančni ministri se želijo na vsak način izogniti bankrotu Grčije, zato bo ta zelo verjetno dobila naslednji obrok posojila, v katerem odpade na EU 8,7 milijarde evrov in na IMF 3,3 milijarde evrov. Če se odločitev o izplačilu naslednje tranše posojila postopoma bliža za Grčijo ugodni razrešitvi, dogovori o drugem paketu finančne pomoči ne napredujejo. Finančni ministri si bodo tako vzeli še nekaj časa za razmislek in dokončno odločitev sprejeli julija.

jan.bratanic@dnevnik.si