To dokazuje tudi dokument, ki smo ga iz virov blizu državnega DDC dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Gre za poročilo o recenziji idejnega projekta za severni del tretje razvojne osi, natančneje za odsek Velenje-Šentrupert, ki so ga februarja letos za Dars izdelali v mariborskem Biroju za projektiranje v nizkogradnji. V njem opozarjajo na "zahtevnost koridorja", ki je bil po oceni avtorjev očitno izbran po "nekem 'političnem' kriteriju", zato "bo trasa za takšno vrsto ceste zelo draga, (...) pričakovati pa je, da bo njena cena še zrasla".
Iz recenzije je razvidno, da bo imela hitra cesta med avtocesto Celje-Ljubljana in Velenjem, ki bo v Šaleško dolino vstopila z zahodne strani, poleg zelo razkošno zgrajenega priključka na avtocesto z osmimi objekti še kar tri predore. "Že projektant je na uvodni predstavitvi trase povedal, da je bila po gradbeno-tehničnem kriteriju ustreznejša trasa po vzhodnem koridorju s priključkom na avtocesto A1 pri Arji vasi. Podobno informacijo smo dobili od recenzenta prostorskega dela študije variant, ki je tudi iz prostorskega vidika ocenil vzhodno varianto kot ustreznejšo," še navaja recenzija. Gre torej za nov neposredni dokaz, da odgovorni v državi, ki so za gradnjo hitre ceste do Velenja predvideli traso prek Šentruperta in ne ob obstoječi cesti iz Arje vasi, razpolagajo s strokovnimi mnenji, ki opozarjajo na njeno (pre)visoko ceno. Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, so nam namreč potrdili, da je z omenjeno recenzijo seznanjena tudi vladna medresorska delovna skupina, ki bo ocenila dosedanje postopke pri prostorskem umeščanju hitre ceste do Velenja v prostor.
Pri načrtovanju hitre ceste do Velenja so bile v igri štiri trase, med drugim tudi tista ob obstoječi cesti Velenje - Arja vas (F6). MOP je izbrala traso s priključkom pri Šentrupertu (F2), katere gradnja naj bi stala skoraj pol milijarde evrov.
Kljub pomislekom recenzenta ministrstvo za okolje državni prostorski načrt za traso med Šentrupertom in Velenjem nemoteno pripravlja naprej. Na ministrstvu za promet sicer njeno visoko ceno utemeljujejo z razlago, da "morajo tudi pri načrtovanju državne cestne infrastrukture upoštevati omejitve v prostoru in racionalno postopati z naravnimi viri, kar pa seveda ni poceni". Povedano preprosteje, na ministrstvu trdijo, da bo cesta dražja zaradi previdnosti pri poseganju v prostor. A dejstva razkrivajo, da je dilema, ali imeti poceni hitro cesto in zato pregrobo poseči v prostor ali obratno, lažna. Celo na ministrstvu za promet so namreč priznali, da so se ocenjeni stroški ceste "enormno podražili" prav zaradi optimizacije izbrane trase Šentrupert-Velenje. Ali drugače: končni strošek hitre ceste do Velenja bi morebiti lahko bil nižji, če bi država natančno preverila, koliko bi stala gradnja ceste po ostalih, morda ali verjetno ustreznejših trasah. Da tega ni storila v ustrezni meri, dokazuje kronologija javno dostopnih dokumentov, ki so nastali v zadnjih štirih letih, o čemer pišemo v okvirju.
V zgodbi ob nespornosti dejstva, da Koroška in Šaleška dolina potrebujeta hitro cestno povezavo z avtocestnim omrežjem, ostajata odprti dve ključni vprašanji. Prvič, zakaj je vlada Boruta Pahorja brez prevelikih zadržkov od vlade Janeza Janše "posvojila" postopek umeščanja ceste v prostor po obstoječi trasi, ki je zdaj na ministrstvu za okolje Roka Žarnića še v drugi fazi, torej podrobnega "prilagajanja" trasi. In drugič, zakaj o neprimernosti trase javno ne spregovori uprava Darsa, ki očitno razpolaga z obilico dokumentov o cenovnem tveganju njene gradnje.
Zelo verjetno sta odgovora na obe vprašanji povezana. Za traso Šentrupert-Velenje namreč močno navijajo vodilni (lokalni) politiki in gospodarstveniki iz Šaleške doline. Tako so občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki že pred dvema letoma oblikovale skupino za pospešitev in realizacijo povezave Šentrupert-Velenje. Pri tem ne gre pozabiti, da Velenje politično obvladuje SD, ki je največji podpornik predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik. Iz njenih vrst poleg ministra Vlačiča namreč prihajata župan mesta Bojan Kontič in njegov naslednik Srečko Meh, ki se za cesto zavzema tudi prek svoje civilne iniciative. Velik zagovornik sedanje trase ceste je tudi prvi mož Premogovnika Velenje in predsednik nadzornega sveta Darsa Milan Medved, ki je pred dnevi zavrnil poziv računskega sodišča k razrešitvi Duhovnikove.
primoz.cirman@dnevnik.si
