Tega je Zidar, kot je razvidno iz dokumentacije za prisilno poravnavo, ustanovil konec lanskega leta, vanj pa že vključil nekatere zdrave dele dosedanjega SCT, d. d. V osnovni kapital novega podjetja SCT Skupina je namreč kot stvarni vložek prenesel deleža v podjetjih SCT Stanovanjski inženiring in Tovarna asfalta Črnuče. S tem je lastnica obeh podjetij, družba SCT Naložbe, ki je v lasti SCT, postala 49,7-od stotna lastnica SCT Skupine.
Delnice kapitalsko neustreznega SCT ocenili na 8,5 milijona evrov
Po pričakovanju si je Zidar odrezal največji kos pogače tudi v novem podjetju. Lastnik večinskega, 50,3- odstotnega deleža v SCT Skupini je namreč družba SCT Holding, ki je v lasti treh vodilnih menedžerjev SCT: Ivana Zidarja, Janeza Jamnika in Aleksandra Mezeta. Pri tem najbolj bode v oči način vplačila njihovega vložka. Medtem ko je družba SCT Naložbe v pridobitev 49,7 odstotka SCT Skupine vložila za 8,3 milijona evrov lastniških deležev, so Zidar, Jamnik in Meze lastniki 50,3 odstotka novega podjetja postali kar s stvarnim vložkom v obliki 40 odstotkov delnic starega SCT, d.d. Njihovo vrednost so ocenili kar na 8,5 milijona evrov.
Ali drugače: manjšinski paket delnic podjetja, ki ima 45 milijonov evrov negativnega kapitala in skoraj 203 milijonov evrov zgolj kratkoročnih obveznosti, so Zidar, Meze in Jamnik ovrednotili na 8,5 milijona evrov. Kako je to mogoče in kateri cenilec je potrdil to oceno, bo znano najkasneje po tem, ko bo Zidar listine o ustanovitvi SCT Skupine predložil sodišču. Poleg tega, da je Zidar na ta način tako rekoč brezplačno prišel do večinskega lastniškega deleža v podjetju, ki nima obveznosti, je SCT kot njegov zastopnik prisilil, da vanj vloži svoje zdrave dele.
V Zidarjevih rokah tudi nemška hči SCT
Pomemben je tudi podatek, da je opisano lastniško operacijo Zidar izpeljal po 30. septembru, ki pa je datum, na katerega se nanašajo bilance stanja v gradivu za prisilno poravnavo. O njej je upnike obvestil šele na 47. strani poročila o finančnem položaju in poslovanju SCT, v poglavju »dogodki po datumu bilance stanja«.
Pri tem velja spomniti, da je Zidar prek SCT Holdinga že od novembra lastnik SCT Tovarne kovinske opreme iz Murske Sobote, ki jo je kupil tudi s pomočjo posojila SCT, in po novem tudi nemškega hčerinskega podjetja SCT ISC Muenchen. To je sicer s terjatvijo v višini 6,5 milijona evrov tretji največji navadni upnik SCT, slednji pa jamči tudi za 8,8 milijona evra vredni posojili, ki ju je nemško podjetje najelo pri banki LHB. Čeprav imajo navadni upniki do SCT po zadnjih podatkih odprtih kar 358 milijonov evrov terjatev, ni izključeno, da Ivan Zidar ni opustil želje po rešitvi »starega« SCT z nadzorom nad prisilno poravnavo. Med šestimi največjimi upniki SCT so namreč kar trije, ki jih tako ali drugače obvladuje Zidar: poleg nemškega ISC še sarajevska družba SCT-BBM, ki je gradila tamkajšnjo obvoznico, in Tovarna asfalta Črnuče. Za potrditev prisilne poravnave SCT, pri kateri upnikom ponuja 40-odstotno poplačilo terjatev v 66 mesecih po letni obrestni meri v višini enega odstotka, Zidar po trebuje soglasje lastnikov najmanj 60 odstotkov terjatev. Kljub temu v SCT dopuščajo možnost prenosa referenc na hčerinske družbe.
Med upniki tudi LHB nekdanjega prvega nadzornika SCT
V vsakem primeru bo prisilna po ravnava nov udarec za domače banke. Po navedbah SCT ima največ terjatev do družbe NLB, in sicer okrog 36 milijonov evrov, od tega je skoraj osem milijonov evrov nezavarovanih. Tudi v primeru potrjenih prisilnih poravnav v NLB in Cestnem podjetju Maribor (CPM) bo tako naša največja banka v njih izgubila skoraj 20 milijonov evrov. Poleg Abanke, ki ima za skoraj šest milijonov evrov navadnih terjatev do SCT, je med večjimi bančnimi dolžniki s terjatvijo v višini 3 milijonov evrov brez zavarovanja tudi LHB. Ob tem velja spomniti, da je frankfurtsko banko vodil Boris Zakrajšek, ki je pred leti predsedoval tudi nadzornemu svetu SCT.
Največji domači gradbinec skoraj šest milijonov evrov dolguje tudi direkciji za ceste Federacije BiH, 1,6 milijona evrov pa albanskemu ministrstvu za javna dela.
primoz.cirman@dnevnik.si
