Čeprav je predlog medresorske delovne skupine za pripravo ukrepov za sanacijo gradbeništva za "preučitev možnosti za aktivnejši poseg stanovanjskega sklada na trg stanovanj" podprlo šest pristojnih ministrstev, si je vlada "minuto odmora" po naših informacijah vzela na pobudo ministrov za finance in razvoj, Franca Križaniča in Mitje Gasparija. Oba naj bi bila namreč bolj naklonjena možnosti, da bi stanovanja namesto obstoječega javnega sklada odkupoval nov sklad, v katerem bi bil tudi zasebni kapital. Pri tem naj bi bila še vedno odprta možnost, da bi vlada nov sklad pri kupovanju stanovanj podprla s posebnim davčnim režimom, s čimer bi vanj skušala privabiti vlagatelje.
Da se je vlada raje kot za preoblikovanje stanovanjskega sklada odločila za ustanovitev njegovega "tržnega" dvojčka, v katerem naj bi imela država manjšinski lastniški delež, je na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade posredno potrdila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. "Stvari so še odprte. Bolj pa smo naklonjeni predlogu, da bi skupaj z državnim skladom na nepremičninski trg vstopili zasebni vlagatelji. Šlo bi torej za javno-zasebno partnerstvo," je poudarila ministrica, a dodala: "Za dodaten premislek smo se odločili tudi zato, ker se pojavljajo indici, da se povpraševanje na trgu povečuje. Če se je trg začel prebujati, ni smiselno, da nanj kdor koli intervenira."
Je na trgu dovolj stanovanj, ki so lahko neprofitna?
Pri načrtu odkupovanja stanovanj pa bi lahko država naletela na (ne)pričakovano oviro. Po oceni dr. Andreje Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete namreč "trenutno na trgu ni ostalo veliko stanovanj, ki bi lahko bila neprofitna". "Državni odkup stanovanj načeloma ni sporen ukrep, če je izpeljan pod tremi pogoji: da je stanovanje primerno za neprofitno, da jih država kupuje tam, kjer manjka neprofitnih stanovanj, in da jih kupuje na pregleden način, z razpisom ali avkcijo, na kateri doseže čim nižjo ceno," je pojasnila sogovornica. Radićeva je sicer včeraj dejala, da "še ni jasno, ali bodo kupljena stanovanja najemniška ali pa jih bo sklad prodal".
"Država naj torej kupuje le toliko stanovanj, kot jih potrebuje, ne pa da s tem sanira propadle projekte gradbincev," je ocenila Cirmanova. "Sto kvadratnih metrov veliko stanovanje je zelo verjetno neprimerno za neprofitno. Neprofitna stanovanja ne smejo imeti previsoke najemnine in stroškov za vzdrževanje. Vsekakor ni kot neprofitno primerno na primer 300 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Celovških dvorih," je še dodala. Na vprašanje, ali država z odkupom stanovanj rešuje gradbince ali banke, je Andreja Cirman odgovorila: "Oboje, ker so na istem čolnu. Denar bo šel gradbincem, ti pa ga bodo vračali bankam, kar bo katerega od njih morda rešilo pred stečajem."
"Podizvajalci od odkupa ne bodo imeli nič"
Da bodo večino denarja iz novega nepremičninskega sklada tako in tako dobile banke, poleg vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavlja tudi nepremičninski posrednik in investitor Gašpar Gašpar Mišič. "Najbolje bi bilo, da bi se s tem denarjem poplačali podizvajalci in dobavitelji, a se to zagotovo ne bo zgodilo. Ti so v najtežjem položaju, saj bodo tudi v stečajih gradbenih podjetij dobili zelo malo ali nič. Veliki gradbinci sicer s prodajo ne bodo imeli dobička, ker so jim tega požrle že obresti, bodo pa zmanjšali obveznosti do bank. Sramotno je dopuščati, da gredo podizvajalci zaradi velikih gradbincev v stečaj, menedžerji velikih podjetij pa se bodo rešili, ker so prej uspeli nekam shraniti milijone evrov," je neposreden Mišič.
"Zakaj posegamo na trg? Ker ne pride do znižanja cen na trgu. To pomeni, da trg ne deluje optimalno. Ko cena ne uravnava ponudbe in povpraševanja, je smiselno, da vstopi država," je včeraj še dejala Darja Radić in dodala, da "bi se s tem ukrepom na trg vpletel kupec, ki bi prispeval k usklajevanju ponudbe in povpraševanja".
Kljub temu ministrica včeraj ni želela odgovoriti na ključno vprašanje, koliko stanovanj bo odkupil sklad in koliko bo to državo stalo. "O tem še nismo razpravljali," je dejala, dvoumna pa je bila tudi njena ocena, da "gradbincem, ki so že v kakšnih (insolvenčnih, op. a.) postopkih, ni pomoči. To bi lahko namreč pomenilo, da država stanovanj ne bo odkupovala od podjetij, ki so že ali pa bodo kmalu v prisilni poravnavi.
primoz.cirman@dnevnik.si
