Ministrstvo, ki ga od februarja vodi Roko Žarnić, je namreč potrebovalo več kot leto dni za pisanje uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb, ki bo osnova za objavo postopkov izbire novih koncesionarjev. Pri tem dela uradnikov na ministrstvu očitno niso pospešile niti poplave, ki so septembra prizadele Slovenijo in povzročile za več kot 250 milijonov evrov škode.
Za nameček se je sprejemanje omenjene uredbe na vladi v zadnjih tednih zataknilo še v medresorskem usklajevanju. Medtem ko so na MOP želeli koncesionarje za štiriletno obdobje izbirati v postopku pogajanj po predhodni objavi, so na ministrstvu za finance, ki ga vodi Franc Križanič, več tednov vztrajali, da bi Žarnićevi s koncesionarji "namesto okvirnih sporazumov sklepali klasična javnonaročniška razmerja". Prav tako je imelo finančno ministrstvo več pripomb tudi glede zavez koncesionarjev pri poročanju o delih. Tako uredba v več kot mesecu dni še ni prišla na vrsto za obravnavo na vlado.
Tudi sicer je država na področju urejanja voda ustvarila pravno zmedo, ki traja že več let. Pri tem je ključen podatek, da so pogodbena razmerja s koncesionarji, ki jih je ministrstvo na podlagi stare uredbe sklenilo leta 2002, tudi po oceni samega ministrstva nezakonita že od začetka leta 2007. Takrat sta stopila v veljavo nova zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), ki sta do tedaj veljavno uredbo izničila. Medtem ko je prvi zakon koncesijske postopke uvrstil med javna naročila, je drugi zakon za podeljevanje koncesij predpisal določene postopke, ki jih v dotedanji uredbi ni bilo. Ravno nasprotno, ta izpeljave javnega razpisa sploh ni omogočala, kar je pomenilo, da je ministrstvo v preteklih letih podeljevalo koncesije zgolj podjetjem, ki so pogodbo o izvajanju te javne službe z njim sklenila že leta 2002. Nezakonito stanje na področju koncesij za urejanje voda je tako "preživelo" že tri ministre za okolje: Janeza Podobnika, Karla Erjavca in Roka Žarnića.
Čeprav bi ministrstvo za okolje pravni gordijski vozel lahko že lani presekalo z novo uredbo, prilagojeno novi zakonodaji, se je Žarnićev predhodnik Erjavec raje odločil za lažjo pot. Ministrstvo je tako konec lanskega leta nezakonito stanje raje saniralo z aneksi, ki jih je sklenilo k pogodbam z obstoječimi koncesionarji: Hidrotehnikom, Nivojem, VGP Kranj, VGP Novo mesto, Muro VGP in Dravo VGP Ptuj. Pravna osnova za to je bila stara uredba, ki je bila celo po oceni ministrstva "v celoti neskladna s pravom EU in slovenskim pravom v delu, kjer urejata javna naročila in koncesije". Veljavnost aneksov se izteče 31. decembra letos, pri čemer do zdaj veljavna uredba ne omogoča njihovega podaljšanja. Povedano drugače, če država do konca leta ne bo sprejela nove uredbe, ki bo urejala področje koncesij, bi se teoretično lahko celo zgodilo, da v letu 2011 ne bi imela nobene pravne podlage za njihovo podeljevanje.
"Po sprejetju uredbe bo ministrstvo začelo postopek javnega naročila in izbora koncesionarjev za izvajanje javne službe. Pogoji glede osnovne sposobnosti, tehnični pogoji, kadrovski pogoji, reference in ekonomski pogoji bodo podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji, prav tako tudi merila za izbor najustreznejšega kandidata," so nam že pred dobrim tednom dni pojasnili na ministrstvu za okolje. Na vprašanje, kateri koncesionarji bodo 1. januarja 2011 pristojni za urejanje voda, če do konca leta 2010 ne bodo končani postopki izbire koncesionarjev, pa so nam odgovorili, da bo prav sprejeta uredba ministrstvu omogočala, da lahko s sedanjimi izvajalci podaljša pogodbe do izbora novih koncesionarjev.
primoz.cirman@dnevnik.si
