Konec minulega leta je skupno število zavarovancev, ki vlagajo v naložbena zavarovanja, že preseglo 430.000, kar je sedemkrat več, kot jih je bilo konec leta 2003. To pomeni, da ima trenutno že vsak peti Slovenec vsaj del svojega premoženja investiranega tudi v naložbena zavarovanja. Ta tako postajajo ena najbolj razširjena oblik varčevanja in to kljub temu, da se je razmah te oblike varčevanja v Sloveniji začel šele pred dobrimi tremi leti. Število vlagateljev v naložbenih zavarovanjih je tako ob koncu minulega leta celo preseglo število vlagateljev v vzajemnih skladih, čeprav obseg premoženja v vzajemnih skladih še vedno za 2,6-krat presega tistega v naložbenih zavarovanjih.
Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) so slovenske zavarovalnice v svojih naložbenih zavarovanjih v prvi polovici letošnjega leta zbrale za 118 milijonov evrov kosmatih premij, kar je le nekoliko manj kot v preteklih letih. Če so torej slovenske zavarovalnice pri naložbenih zavarovanjih še leta 2004 zbrale za vsega 58,4 milijona evrov kosmatih premij, so te premije lani znašale že 233 milijonov evrov oziroma le slabo desetino manj kot v rekordnem letu 2008.
Eden od ključnih razlogov, zakaj svetovna gospodarska kriza ni imela tako velikega vpliva na zbrane premije pri naložbenih zavarovanjih, je po ocenah poznavalcev v samem dojemanju naložbenih zavarovanj v očeh vlagateljev oziroma zavarovancev. Čeprav so naložbena zavarovanja prav tako podvržena gibanju tečajev na borzah (naložbena zavarovanja so dejansko le sestavljen produkt iz življenjskega zavarovanja in vzajemnih skladov), jih vlagatelji običajno obravnavajo kot neke vrste varno naložbo, čeprav bi številna naložbena zavarovanja lahko označili celo kot zelo tvegana. Med letoma 2007 in 2008, ko so zavarovalnice s svojimi naložbenimi zavarovanji zbrala okoli pol milijarde evrov premij, so bile namreč najbolj prodajana naložbena zavarovanja prav tista, vezana na hitro rastoče trge in nekatere obrobne trge.
Prav na tem področju je gospodarska kriza pustila tudi največje posledice pri naložbenih zavarovanjih. V zadnjem letu in pol je namreč prišlo do večjega premika k naložbenim zavarovanjem z garantirano glavnico. "Pri življenjskih zavarovanjih se občuti gibanje k bolj klasičnim "varnim" produktom, pri zavarovanjih z naložbenimi tveganji pa večje povpraševanje po produktih z vgrajenimi garancijami," v letnem poročilu AZN ugotavlja tudi njen direktor Mihael Perman.
Iz podatkov AZN sicer izhaja, da se je lani znižala tudi povprečna premija na zavarovanca, upočasnila pa se je tudi rast števila zavarovancev in sklenjenih zavarovalnih polic. Lani se je sicer število zavarovancev res povečalo za 43.000, vendar pa je to kljub temu tretjino nižji porast kot leta 2008. Prav tako je bilo lani opaziti tudi večje število izstopov iz naložbenih zavarovanj. Večji umik vlagateljev sicer preprečujejo tudi visoki stroški pri predčasnem izstopu, ki v nekaterih primerih celo dosegajo 10 odstotkov.
Kakšna je natančna struktura sredstev vlagateljev v naložbenih zavarovanjih in kakšen delež zajemajo naložbena zavarovanja z garantirano glavnico, ni mogoče izvedeti, saj v večini zavarovalnic ne razkrivajo, koliko sredstev so zbrali po posameznih naložbenih zavarovanjih. Prav tako ni mogoče dobiti natančnih podatkov, koliko premoženja so dejansko vlagatelji izgubili zaradi padca vrednosti naložbenih zavarovanj. Več naložbenih zavarovanj ima namreč garantirano glavnico, kar pomeni, da bodo zavarovanci glavnico ob doživetju dobili povrnjeno, ne glede na takratno vrednost vzajemnih skladov, na katere so vezana naložbena zavarovanja. Poleg tega pa zavarovalnice vlagateljem omogočajo, da si sami izberejo vzajemne sklade, ki jih nato vključijo v naložbena zavarovanja. V tem primeru so torej podatki o donosih teh naložbenih zavarovanj dejansko znani samo vsakemu posameznemu zavarovancu. Zaradi tega v primerjalno tabelo tovrstnih naložbenih zavarovanj tudi nismo vključili.
Povprečni donos 45 analiziranih naložbenih zavarovanj je sicer v zadnjem letu dni dosegel okoli 7,5 odstotka, povprečni donos od uvedbe (datumi uvedbe naložbenih zavarovanj se med seboj razlikujejo) pa slabih devet odstotkov. Zaradi zadnje rasti tečajev na svetovnih borzah pa se je opazneje zmanjšalo število tistih naložbenih zavarovanj z negativnim donosom, saj je bilo sredi oktobra takih le še tretjina oziroma skoraj polovico manj kot pred letom dni.
matjaz.polanic@dnevnik.si
