"Na račun pomoči Grčiji bo verjetno treba rezerve poiskati drugje," je ocenil Vasle in pojasnil, da tu ne gre za nova sredstva, temveč za prenos sredstev iz obstoječih programov. Po njegovih besedah je Slovenija sicer še relativno daleč od grškega scenarija, pri čemer pa opozarja, da je konsolidacija javnih financ v Sloveniji sedaj resnično nujna.
Na ministrstvu za finance ostalih podrobnosti v zvezi s prispevkom Slovenije - ta znaša polovico zneska sindiciranega posojila v višini 750 milijonov evrov, ki naj bi ga NLB najela še v tem mesecu - v tem trenutku podrobneje ne komentirajo. "Trenutno preučujemo različne možne zakonodajne rešitve. V tem trenutku težko napovemo konkretne korake, vsekakor pa bo Slovenija, kot je obljubila, ustrezne zakonske podlage, ki so potrebne za zagotovitev sredstev, sprejela najkasneje do konca junija," pojasnjujejo na ministrstvu Franca Križaniča. Ob tem dodajajo, da bodo glede na različne nacionalne postopke posamezne države članice območja evra različno hitro lahko zagotovile morebitna potrebna sredstva, kar mehanizem upošteva.
Grški scenarij ima po Vasletovem mnenju v ozadju dva dejavnika, in sicer izredno poslabšanje makroekonomskih razmer in veliko povečanje dolga v enem letu ter zavajanje javnosti oziroma nepravilno prikazovanje podatkov. "Tega drugega dejavnika za zdaj v Sloveniji še ni, poslabšanje javnofinančnega stanja v Sloveniji oziroma delež dolga pa je kljub močnemu povečanju ostal relativno nizek," je dejal Vasle. Slednje lahko po njegovem pripišemo dobremu izhodiščnemu stanju oziroma nizkemu deležu dolga v bruto domačem proizvodu, ki ga je Slovenija imela pred krizo, a hkrati je opozoril, da je bilo to povečanje lani med največjimi v EU.
katja.svensek@dnevnik.si
