"Naša skupna prizadevanja bodo prispevala k stabilnosti evra, koristila bodo celotni Evropi in bodo pomagala promovirati globalno finančno stabilnost in zagotoviti okrevanje globalnega gospodarstva," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Strauss-Kahn in dodal, da so ga načrtovani ukrepi grške vlade za rešitev javnofinačne krize prepričali.

"Prepričani smo, da bodo ti ukrepi, vključno s trdno zavezo grške vlade, da jih bo uveljavila, grško gospodarstvo vrnili na stare tirnice in obnovili zaupanje trgov," je dejal Strauss-Kahn in izrazil pričakovanje, da bo odbor izvršnih direktorjev o posojilu odločal ta teden.

Posojilo IMF je del širšega paketa finančne pomoči Grčiji, v okviru katerega bodo države iz območja evra za rešitev javnofinančne krize te južnoevropske članice v prihodnjih treh letih prispevale posojila v višini 80 milijard evrov, 30 milijard evrov pa bo dodal IMF.

Grčija je morala v zameno za odločitev o sprožitvi mehanizma 110 milijard evrov posojil, ki so jo v nedeljo v Bruslju sprejeli finančni ministri držav v območju evra, sprejeti ambiciozne ukrepe za fiskalno konsolidacijo in izvedbo strukturnih reform, potrebne za zmanjšanje okoli 300 milijard evrov dolga in 30 milijard evrov primanjkljaja.

Atene prvi del posojil potrebujejo še pred 19. majem, ko zapade izdaja desetletnih grških obveznic v višini skoraj devetih milijard evrov. Vir pri grški vladi je po poročanju AFP danes potrdil, da bo Grčija finančno pomoč prejela pravočasno, da bo pokrila omenjeni dolg devetih milijard evrov. "Potrebujemo devet milijard evrov do 19. maja, denar bo prispel pravočasno," je zagotovil neimenovani vir.

Svet ECB pa je danes sporočil, da osrednja denarna ustanova območja evra do nadaljnjega ne bo upoštevala ocen mednarodnih bonitetnih agencije na grški dolg, kar pomeni, da bodo lahko banke v Grčiji in drugod kljub slabim ocenam bonitetnih agencij dostopale do gotovinskih posojil ECB s pomočjo državnih obveznic in drugih finančnih instrumentov. Podlaga za omenjeno odločitev ECB je bila močna zaveza grške vlade, da bo v celoti uresničila začrtani program varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.

Vodilna svetovna bonitetna agencija Standard&Poor's je oceno za grški državni dolg minuli teden namreč znižala na raven ničvrednosti, kar je dodatno spodbudilo rast obresti na grške državne obveznice na mednarodnih finančnih trgih. Obrestna mera na desetletne obveznice je danes padla na 8,715 odstotka, na dvoletne pa na 10,362 odstotka, potem ko je za desetletne obveznice minuli teden dosegla 11,142 odstotka, na dvoletne pa celo 21 odstotkov.

Grška vlada naj bi parlamentu danes popoldne ali v torek sicer predstavila nov paket varčevalnih ukrepov, parlament pa naj bi ga potrdil najkasneje v sredo ali četrtek, je sporočil neimenovani predstavnik grške vlade. Varčevalnim ukrepom ostro nasprotujejo grški državljani in sindikati, zaradi česar so za sredo napovedali splošno stavko.