Gajič je dejal tudi, da so delavce, ki lahko delajo, pozvali k vrnitvi na delo, in Gajič pričakuje, da bo ta poziv sprejelo precej delavcev. Medtem pa delavci navajajo, da se na delo ne bodo vrnili, dokler ne bodo prejeli januarske plače, nekateri pa celo omenjajo, da se bodo vrnili nazaj domov, v Bosno.

Delavci, ki že ves teden ne delajo, so tudi poudarili, da so od uprave Gradisa skušali iztržiti vsaj 50 evrov za prehrano, vendar se tudi to ni izšlo. Tako morajo sami kupovati malico, marsikdo izmed njih pa je lačen, ker nima lastnega denarja za malico.

Sicer delavci v primeru neizplačila januarske plače napovedujejo stavko, omenja se celo stečaj družbe, v okviru prisilne poravnave, ki je že druga v zadnjih petih letih, pa so delavci preko sindikata prijavili svoje terjatve, in sicer del novembrske plače, regres za leto 2009 in materialne stroške.

Sekretar celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater je danes za STA potrdil, da so na današnjem zboru delavcev Gradisa oblikovali stavkovne zahteve, ki jih bodo začeli uresničevati 15. marca, če do takrat zaposleni ne bodo prejeli januarske plače. Prva stavkovna zahteva je izplačilo januarske plače in materialnih stroškov, če se ta zahteva ne bo uresničila, bodo delavci zahtevali stečaj podjetja.

"Prepričan sem, da želi Abanka, ki je blokirala Gradisov transakcijski račun, likvidirati družbo. Ne vem, kdo stoji v ozadju, vendar je očitno, da si nekdo močno želi potopiti Gradis. Nam ni interes stečaj družbe, ki je v zadnjih dveh do treh letih močno zmanjšala število podizvajalcev oz. podizvajalska dela zaupala svojim delavcem," pravi Čater.

Izrazil je pričakovanje, da se bo večina delavcev le vrnila na delo do naslednjega petka, saj zaupajo direktorici Gradisa Lidiji Žagar, da bo le zbrala denar za izplačilo januarske plače.

Skupne terjatve Gradisa, ki zaposluje približno 200 delavcev, znašajo 61,7 milijona evrov, prijavilo pa jih je okoli 700 upnikov.

Gradis je po sklepu celjskega okrožnega sodišča sodišča največ dolžan sedmim podjetjem, in sicer so to LHB Finance, IMP Klima montaža, Plan-Net, Almont, samostojni podjetnik Peter Smole, SG Kovač in Inpos, ki tudi sestavljajo upniški odbor.

Na uvedbo prisilne poravnane ni vplivala le nelikvidnost podjetja, temveč tudi nerešen spor z investitorjem projekta, podjetjem Planet Tuš Kranj.