Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani, namenjeni predstavitvi jesenske poslovne konference v Portorožu, dejal Bole z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, se bo gospodarstvo območja evra najverjetneje šele v drugem četrtletju leta 2012 dvignilo na raven iz prvega lanskega četrtletja.

"Dolgoročna rast naj bi bila po napovedih zelo počasna," je zatrdil Bole. Z njim se je strinjal tudi ekonomist Janez Prašnikar, ki prav tako meni, da trenutno stanje gospodarstva ni stabilno.

Gospodarstva jugovzhodne Evrope pa svoje aktivnosti brez zunanje spodbude ne bodo mogla pognati. V državah jugovzhodne Evrope zaenkrat ni pričakovati visokih rasti, saj same ne morejo ustvariti takšnega povpraševanja. To mora priti od zunaj, "ko bodo glavne države zagnale mašinerijo", je povedal Bole.

V omenjenih državah je previdnost potrebna zaradi transfernega in proračunskega problema, ki ni zanemarljiv. "To je vir težav, ki jih Slovenija z vstopom v območje evra nima več," je pojasnil Bole. Po drugi strani pa za gospodarstva jugovzhodne Evrope pozitivno možnost predstavlja tečajna politika, ki pa se na države s skupno valuto odraža negativno.

Vodilni ekonomist Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Peter Sanfey je poudaril, da gospodarsko okrevanje v Sloveniji in celotni regiji jugovzhodne Evrope ne bo tako hitro. "V letu 2010 bo okrevanje še precej skromno, dolgoročno pa smo lahko optimistični, sploh glede na potencial regije, kjer je veliko investicijskih priložnosti," je v telefonskem javljanju iz Grčije povedal Sanfey.

O odzivih različnih tipov gospodarstev na globalno finančno in gospodarsko krizo bo beseda tekla na letošnji poslovni konferenci, ki bo novembra v Portorožu. Poslovneže in ekonomske strokovnjake povsod po svetu namreč vznemirja nepredvidljivost bližnje prihodnosti.

Prvi ukrepi za boj proti krizi pa se razlikujejo glede na obliko kapitalizma. V državah z anglo-ameriškim modelom kapitalizma so tako posegli predvsem po finančnih spodbudah, medtem ko je večina evropskih držav pozornost posvetila predvsem blaženju učinkov krize in zagotavljanju socialne stabilnosti.

Po Prašnikarjevih besedah je za Slovenijo in države jugovzhodne Evrope izjemno pomembno, kako se bodo gibali zanje relevantni trgi, kot je denimo Nemčija. Za poslovneže je pomembno tudi poznavanje valutnih tveganj in kako se pred njimi zavarovati. Na konferenci bodo zato obravnavali tudi spreminjajoči se pomen mednarodne finančne regulacije in ustanov, kot sta EBRD in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Tako spektakularnih stopenj gospodarskih rasti, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, v bodoče ni več pričakovati, bi se pa to lahko zgodilo, če bo prišlo do pomembnih tehnoloških premikov, poudarja Prašnikar. Do takšnega premika bi lahko denimo prišlo na področju razvoja zelenih tehnologij, o čemer bo beseda tekla tudi na jesenski poslovni konferenci.