Upravno sodišče je namreč v začetku septembra zavrnilo pritožbo Telekoma Slovenije na odločbo urada, na odločitev sodišča pa se ni mogoče pritožiti.
Zgodba sega v začetek leta 1999, ko je ljubljansko podjetje ABM od Telekoma Slovenije zahtevalo, naj ta v paket ISDN 3000 priloži tudi njihov program za dostop do interneta. Ker Telekom tega ni želel storiti, češ da za takšno sodelovanje ni zainteresiran, se je ABM obrnil na urad za varstvo konkurence.
Urad je na zahtevo ABM uvedel postopek ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja Telekoma Slovenije na trgu govorne telefonije (poleg tega še na trgu dostopa do interneta in dajanja telekomunikacijskih vodov v zakup). Urad je ugotovil, da je Telekom Slovenije v tem primeru neutemeljeno diskriminiral podjetje ABM, podjetju povzročil poslovno škodo in s tem zlorabil prevladujoč položaj na trgu.
Siol, ki izvaja zgolj tržne in ne javnih storitev, bi po ugotovitvah urada moral na trgu nastopati zgolj z lastnimi sredstvi, brez neposredne ali posredne pomoči Telekoma Slovenije (Siol je v njegovi 100-odstotni lasti). Telekom Slovenije je s tem, ko v paketu ISDN 3000 brezplačno promoviral Siol, družbi dajal prednost pred drugimi ponudniki. Siol je bil pri iskanju novih uporabnikov na tak način v prednosti. Podjetje ABM je proti Telekomu Slovenije zaradi povzročene poslovne škode leta 2002 vložilo odškodninsko tožbo. Postopek še teče, ABM pa od Telekoma zahteva 4 milijone evrov odškodnine.
Za komentar smo se obrnili tudi na Agencijo za pošto in telekomunikacije (APEK). Vodja področja za telekomunikacije v APEK Boštjan Makarovič je dejal, da z vsebino odločitve sodišča ne razpolagajo, ker to ne sodi v pristojnost APEK. "Gre za odločanje za nazaj, primer izvira že iz leta 1999 in ni neposredno povezano s sektorsko regulacijo." Je pa odločitev sodišča po njegovi oceni dobra novica, saj iz nje izhaja "razumevanje, da morajo biti podjetja s pomembno tržno močjo previdna pri svojem ravnanju, saj lahko zelo hitro zatrejo manjše ponudnike".
