Po mnenju poznavalcev so iztisnitve posledica zadnje faze konsolidacije lastništva in lani sprejetega zakona o gospodarskih družbah. Ta je poenostavil postopke iztisnitve, čeprav je bil eden od ciljev zakona prav zaščita malih delničarjev. Namesto tega se dogaja, da glavni delničarji manjšinskim niso pripravljeni odšteti niti knjigovodske vrednosti, zakon pa jim to dopušča.
Odškodnina ob iztisnitvi mora znašati najmanj toliko, kot je bila najvišja cena za delnico v zadnjih dvanajstih mesecih. Matej Lahovnik iz ekonomske fakultete ob tem opozarja na problem, ko večinski delničar po mnenju malih delničarjev ponudi "nepošteno ceno". Ti imajo pravico zahtevati od sodišča, da določi primerno odpravnino, vendar to ne zadrži iztisnitve. Podobnega mnenja je tudi nekdanji član združenja malih delničarjev (VZMD) David Jančič, ki meni, da se v veliko družbah elegantno, čeprav legalno, znebijo malih delničarjev.
Glavni problem pri večini iztisnitev je po mnenju Ani Klemenčič iz Gorenjske borznoposredniške hiše odpravnina, saj v Sloveniji ni "kulture", ki bi narekovala lastnikom neko primerno raven izplačila, ampak ti kar tekmujejo med sabo, kdo bo malim delničarjem ponudil manj. "Menim, da je minimum, ki bi ga podjetja morala ponuditi, knjigovodska cena delnic, razen v primeru podjetij, katerih likvidacijska vrednost je nižja od knjigovodske cene," meni Klemenčičeva. Po njenem so večinski lastniki v glavnem zadovoljni, ker jim ne dajo primerne odpravnine, in želijo dodatno zaslužiti, pogosto tudi na račun tistih, ki so "ostali" delničarji ter zaupali podjetju in vodstvu na dolgi rok.
Lahovnik je ob tem poudaril, da pri nas ni gospodarskih sodišč in morajo pritožbe malih delničarjev, ki zadevajo iztisnitve, obravnavati redna sodišča, sodniki pa večinoma nimajo dovolj ekonomskega znanja. Tožbe se tako lahko zavlečejo za več let, prav zato pa mali delničarji z omejenimi finančnimi sredstvi dvakrat premislijo, preden vložijo izpodbojno tožbo. "Država je v velikih podjetjih, kjer sta večinska lastnika Kad in Sod, ob prodaji večjih lastniških deležev dolžna upoštevati male delničarje in to, da niso kršene njihove pravice," dodaja Lahovnik. Poudarja, da imajo mali delničarji premalo znanja in motiva, da bi uveljavljali svoje interese, zato za glasovanje na skupščinah raje pooblastijo drugo osebo. "Tekmovanje za pooblastila malih delničarjev je pokazatelj, da se v podjetju nekaj dogaja," dodaja.
srecko.zimic@dnevnik.sitomaz.modic@dnevnik.si
