Rezultatov stresnih testov slovenskih bank ne čakajo nestrpno samo v Ljubljani, ampak tudi v Berlinu in Parizu, je dejal veleposlanik in poudaril, da si nihče v območju evra ne želi, da bi Slovenija potrebovala pomoč.
"Če bi Slovenija morala vstopiti v program pomoči, čeprav bi bil ta omejen na banke in povsem obvladljiv, bi bilo to slabo za Slovenijo in za celotno območje evra, saj bi obudilo razmišljanje, da območje ne uspe iziti iz krize," je dejal Mourier.
Po njegovem prepričanju bi bilo tudi s psihološkega vidika za državo bolje, če pomoči ne bi potrebovala. "Šele 20 let ste suverena država in program pomoči, četudi omejen, bi bil neke vrste korak nazaj (...) Prizadet bi bil slovenski nacionalni ponos in vse skupaj bi še prispevalo k pesimizmu v državi."
Osebno je veleposlanik mnenja, da se bo Slovenija uspela rešiti sama. "Rezultati stresnih testov na vsak način ne bodo prinesli veselja, vprašanje je, ali bodo tako slabi, kot se pričakuje, ali bodo zelo slabi. Moj občutek je, da sicer ne bodo dobri, ampak da bodo stvari vseeno izvedljive."
Očitni, da vlada dela slabo
V Sloveniji je slišati očitke, da vlada dela slabo in da bi bilo bolje, če bi v državo prišla trojka. Veleposlanik Mourier pa je prepričan, da vlada dela dobro. "Prejšnja vlada je začela s čiščenjem, zdajšnja delo nadaljuje. Nekateri so se bali, da bo odlagala reforme v prihodnost, a nimam tega vtisa, vlada zelo dobro razume, kako resna je situacija, in izvaja reforme, ki so boleče, težke in nepriljubljene."
Premierka Alenka Bratušek se bo v prihodnjih dneh v Parizu srečala s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in se udeležila investicijske konference. Po obisku predsednika Boruta Pahorja bo to že drugi slovenski obisk v Parizu na najvišji ravni letos, julija pa je Slovenijo obiskal Hollande, kar je bil prvi obisk kakega francoskega predsednika v samostojni Sloveniji.
Razlogov za intenzivnost stikov je po oceni veleposlanika več. V preteklosti se je Francija preveč koncentrirala na odnose z velikimi evropskimi državami, zdajšnja vlada pa se zaveda, da mora imeti ne le prijateljske, ampak resnično delovne odnose z vsemi državami v EU. Drugi razlog je "socialdemokratsko prijateljstvo" med vladama, tretji pa, da Slovenija v času krize, ki je po oceni veleposlanika v svojem bistvu bolj kot ekonomska psihološka, išče podporo v tujini.
In nenazadnje je razlog za krepitev odnosov na osi Ljubljana - Pariz proces redefiniranja EU. Unija je morala zaradi krize sprejeti številne ukrepe, a zdaj je napočil čas za to, da se najde ravnovesje med strogostjo in varčevanjem v javnih financah in ukrepi za spodbuditev rasti. "Evropa mora hoditi po dveh nogah in zato v Franciji menimo, da je Slovenija dragocen zaveznik. Verjamemo, da imate enako vizijo prihodnosti EU," je dejal.
Dober znak
Da Bratuškova prihaja na investicijsko konferenco v Pariz, je po mnenju veleposlanika dober znak. Poudaril je, da je Francija že zdaj četrta največja vlagateljica v Sloveniji in da obstaja več uspešnih zgodb, na čelu z Revozom in Renaultom ter SKB in Societe Generale.
Hollande je ob svojem obisku poudaril, da v Franciji obstaja interes za nadaljnja vlaganja v Sloveniji. Mourier je v prvi vrsti izpostavil bančni sektor. "Glede na uspešno delovanje SKB Societe Generale ni nemogoče, da bi se kakšna francoska banka, Societe Generale ali katera druga, zanimala za privatizacijo slovenskih bank, ko bodo končani stresni testi in bo izvedena dokapitalizacija. Prej to ni mogoče, ker v trenutnem stanju teh bank ni mogoče prodajati."
Francoze zanima tudi živilsko-predelovani sektor, saj je Francija tu med največjimi na svetu. "V Sloveniji so na prodaj dobra podjetja, kot je Žito, ki bi lahko bila zanimiva za francoska podjetja," je dejal Mourier.
Omenil je še avtomobilsko industrijo ter področje infrastrukture, tako avtocestne, kjer ima Francija veliko izkušenj, podjetji Colas in Vinci pa sta že zdaj navzoči v Sloveniji, in tudi železniške, ko bo v Sloveniji sprejeta odločitev o modernizaciji železniškega sistema. Naštel je še energetski sektor v luči gradnje verige hidroelektrarn na Savi in morda drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ter hotelirstvo in turizem.
Povedal je, da francoski poslovneži pogosto zelo slabo poznajo Slovenijo, zato jim vedno oriše strateški položaj države in predvsem njeno dobro poznavanje Balkana, trga s 25 milijoni ljudi.
Po drugi strani tudi francoski trg nudi možnosti slovenskim podjetjem. Nekatera, kot je Riko, so tam že navzoča, sicer pa Mourier - ob upoštevanju razlik v velikosti med slovenskimi in francoskimi podjetji - velike možnosti vidi predvsem v skupnih vlaganjih v tretjih državah, v prvi vrsti na Balkanu.
Ključen je odnos
Veleposlanik nima občutka, da bi se vlagatelji v Sloveniji soočali s posebnimi težavami, sicer pa sta po njegovem prepričanju bistvena pristop in odnos obeh strani. "Ko je Lactalis prevzemal Ljubljanske mlekarne, je vse skupaj teklo mirno, plačali so dobro ceno in težav ni bilo," je spomnil.
"Ne gre za to, da morate prodati svojo družinsko srebrnino, in razumem slovenske reakcije, gre za to, da se sklenejo sporazumi o strateškem partnerstvu, ki bodo koristni za obe strani in bodo obema podjetjema omogočili razvoj," je dejal.
V zvezi z aktualnimi političnimi razmerami v Sloveniji je dejal, da v Sloveniji za razliko od Francije obstaja močna tradicija koalicij. Kot je poudaril, je koalicijo že po definiciji težko ohraniti, a aktualna slovenska vladna koalicija se mu ne zdi zelo šibka, poleg tega po njegovi oceni dela dobro in premierka je pred kratkim dobila zaupnico v parlamentu.
"Če bi imeli nagrado za politično odkritje - in v Franciji jo imamo - bi jo morala dobiti premierka Bratuškova, ki se kljub temu, da ima razmeroma malo izkušenj v visoki politiki, iz dneva v dan politično oblikuje," je dejal.
Sicer pa je Mouriera ob prihodu v Slovenijo presenetilo, da dogajanje pred več kot 60 leti še vedno buri duhove. "V Franciji smo veliko delali na preteklosti, na dogajanju v času druge svetovne vojne, kolaboraciji, vichyjskem režimu in odporniškem gibanju, tako politiki kot zgodovinarji, in to nam je omogočilo, da so te stvari zdaj stvar preteklosti, ki jih sicer nismo pozabili, a so preteklost."
Kot je dejal, so se stvari s Sloveniji iz zgodovinskih razlogov odvijale drugače in je v določenem trenutku obstajala tendenca izkoriščanja starih sporov, a se mu zdi, da zadnje čase tega ni več.
