Predsednik EIB Werner Hoyer je v četrtek v Bruslju sicer dejal, da bo banka odločitev o izplačilu 440 milijonov evrov posojila z državnim poroštvom za Teš sprejela zelo kmalu in da bo verjetno ta pozitivna.
Ni jasno, na kakšen način urejajo odprte obveznosti
V Tešu so s Hoyerjevo izjavo seznanjeni. »Skladno s tem stališčem banke tako Teš kot Alstom, pa tudi drugi udeleženci tega projekta, urejamo medsebojna razmerja tako, da projekt teče naprej in tudi Alstom izvaja dela na gradbišču,« so poudarili.
Dodatnih pojasnilih v Šoštanju niso podali. Tako ni jasno, na kakšen način urejajo odprte obveznosti do Alstoma - teh je za 167,4 milijona evrov. Do konca februarja je zapadlo za 166,9 milijona evrov obveznosti, v soboto jih zapade še za pol milijona evrov.
Nad projektom Teš 6 sicer visijo tri vprašanja - glede kakovosti projekta, zanesljivosti državnih poroštev in korupcijskih očitkov, ki jih želi EIB po Hoyerjevih pojasnilih razčistiti.
Je projekt dober ali ne?
»Obstaja vprašanje, ali je projekt dober ali ne. Obstaja vprašanje, ali so poroštva države zanesljiva. In tretje vprašanje, ali obstajajo problemi, povezani s korupcijo. Vsa ta tri vprašanja je treba preučiti, vsakega posebej in zelo zelo pazljivo,« je v četrtek pojasnil Hoyer. Dodal je še, da v EIB še vedno verjamejo, da je projekt dober ter da bo mogoče uresničiti energetske in okoljske cilje, zastavljene leta 2007.
Na ministrstvu za finance so sredi februarja pojasnili, da je odobritev izplačila posojila s strani EIB v pristojnosti EIB kot posojilodajalca oziroma notranjih postopkov odločanja v EIB. »Ker je kreditna pogodba sklenjena med Tešem in EIB, je v tej fazi odobritev izplačila stvar odnosa med njima,« so dodali.
S stališča poroštva bi neodobritev oz. neizplačilo posojila pomenilo, da ne bo nastala obveznost Teša, da kredit vrne EIB v skladu s pogodbo, kar pomeni, da tudi za državo kot poroka ne bi nastala potencialna obveznost do EIB, so še pojasnili na ministrstvu.
