Farmacevtska industrija vstopa v novo fazo velikih prevzemov. Patentni prepad je mnogim največjim igralcem na farmacevtskem trgu odnesel dobršen del prihodkov od donosnih zdravil, ki so po padcu patentov dobili cenejšo konkurenco. Namesto da bi z raziskavami in razvojem poiskali nove prodajne hite, se zato mnogi ozirajo po prevzemnih tarčah. S tem želijo okrepiti svoj tržni položaj in si znova zagotoviti rast prihodkov.
Da nas čaka potencialno prelomno leto, kažejo že prvi meseci, v katerih je po podatkih družbe Dealogic vrednost napovedanih in sklenjenih poslov v farmaciji dosegla že skoraj 140 milijard dolarjev. Samo v tem tednu je bilo napovedanih za več kot 75 milijard dolarjev poslov. GlaxoSmithKline (GSK) in Novartis sta se med drugim dogovorila za izmenjavo divizij. Na meniju naj bi bil tudi ne ravno prijateljski prevzem proizvajalca botoksa Allergan, ki dviguje največ prahu. Ponudba družbe Valeant je težka 45,6 milijarde dolarjev, za poslom pa stoji razvpiti vlagatelj Bill Ackman, upravljalec hedge sklada Pershing Square in človek, ki želi potopiti Herbalife. Ackman je sklenil partnerstvo z Valeantom že februarja, nato pa pod radarjem regulatorjev kupoval majhne pakete delnic Allergana in pridobil 9,7-odstotni lastniški delež. Sedaj kot eden večjih lastnikov zahteva združitev Allergana in Valeanta, družbe, ki praktično ne vlaga v razvoj zdravil, temveč širi svoj repertoar predvsem s prevzemi. Allergan se pritiskom sicer še ni uklonil.
Tudi nekoč največjemu svetovnemu farmacevtu Pfizerju še ni uspelo streti odpora britansko-švedske AstraZenece, ki jo snubi že dve leti. Nazadnje naj bi bil pripravljen zanjo plačati rekordnih 100 milijard dolarjev. Čeprav prevzem še ni potrjen, so vlagatelji prepričani, da je posel le še vprašanje časa. Vrednost delnice AstraZenece se je letos zvišala že za skoraj petino. In to kljub temu da so prihodki v prvem četrtletju ostali praktično nespremenjeni, čisti dobiček se je celo zmanjšal za polovico, analitiki pa pričakujejo novo rast obsega poslovanja šele leta 2018, ko bodo prišla na trg nova zdravila proti rakavim obolenjem in diabetesu.
GSK na vnovično rast ne namerava čakati tako dolgo. Z Novartisom, ki je prek svoje generične divizije Sandoz lastnik ljubljanskega Leka, je sklenil posel, v katerem bo švicarskemu farmacevtu za okoli 16 milijard dolarjev prodal divizijo za zdravljenje rakavih obolenj. GSK pa bo od Novartisa za 7,1 milijarde dolarjev kupil divizijo cepiv. Tako GSK kot Novartis naj bi s tem okrepila dejavnosti, v katerih že imata konkurenčne prednosti, s tem pa bosta tudi nižala stroške poslovanja. Hkrati bosta združila še svoji diviziji zdravil za široko potrošnjo, ki sta lani skupno ustvarili 6,5 milijarde dolarjev prihodkov. Več prihodkov s prodajo zdravil za široko potrošnjo ustvari na leto le Johnson & Johnson, in sicer 8,9 milijarde dolarjev. Novartis bo v posebnem poslu Eli Lilly za 5,4 milijarde dolarjev prodal še divizijo za zdravljenje živali.
Strokovnjaki ocenjujejo, da takšni mobilizaciji največjih igralcev v farmaciji nismo bili priča že vse od začetka tega tisočletja. Zgodba Pfizerja, ki ga je prenehanje patenta za zdravilo proti holesterolu Lipitor pahnilo z vrha panoge, ni osamljen primer. Še leta 2011 je ustvaril več kot 67 milijard prihodkov in bil največji svetovni farmacevt, lani pa je z 51 milijardami dolarjev prihodkov zgrmel na četrto mesto. Podobno kot on tudi mnogi drugi farmacevtski velikani očitno ocenjujejo, da se bodo po hudih poslovnih udarcih najlažje pobrali s prevzemi konkurentov.
Razvijanje zdravil je namreč izredno dolgotrajen in predvsem drag posel. Tako na primer kar 95 odstotkov zdravil nikdar ne pride na police lekarn ali v bolnišnice. Dolgo je veljalo, da stane razvoj enega zdravila povprečno okoli eno milijardo dolarjev. V ameriški reviji Forbes, kjer so preučevali izdatke za raziskave in razvoj ter število novih zdravil, ki jih je v desetletnem obdobju na trg poslalo 100 največjih farmacevtskih družb, pa so ugotovili, da to ne drži in da so stroški bistveno višji. Velike farmacevtske družbe, ki dajo na trg največ novih zdravil, naj bi tako za vsako odobreno zdravilo porabile približno šest milijard dolarjev. Johnson & Johnson, danes največji farmacevt na svetu z več kot 70 milijardami dolarjev letnih prihodkov, je v desetih letih poslal na trg 13 zdravil, za raziskave in razvoj je v tem obdobju porabil 67,6 milijarde dolarjev ali dobrih pet milijard dolarjev na zdravilo. Pfizer povprečno 7,7 milijarde dolarjev na zdravilo, Sanofi 10 milijard dolarjev, AstraZeneca 9,5 milijarde dolarjev, Roche 8,8 milijarde dolarjev in Novartis šest milijard dolarjev.
Takšen model dolgoročno seveda ni vzdržen niti dobičkonosen. In čeprav so inovacije v farmaciji stalnica, ostajajo stroški procesa, od zasnove zdravila do njegove uvrstitve na trg, enostavno previsoki. Prevzemi, združitve in izmenjave divizij med farmacevti so torej logična posledica usmerjenosti k večji stroškovni učinkovitosti in poslovni vzdržnosti, kar bi lahko pomenilo, da se bodo prevzemne aktivnosti le še okrepile.
